Ištvan
Vsako sredo sem z vami, Vaš Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 17 - Pet najboljših (14.5.2008)
Govori se, da na svetu obstaja pet stvari, ki naj bi takoj ena za drugo, bila najboljša stvar kar jo je kdaj človek izimil/našel. Na prvem mestu je seveda voda. Lahko jo uporabimo za veliko stvari, vsake toliko časa nas lahko umije, pa še pijemo jo lahko vsi. Naslednja stvar je kruh. Enostavna hrana, katero poznajo po celem svetu, pa tudi če si v cerkvi. Tretja po vrsti je nož. Izumljen tudi že daleč v prazgodovini in uporabljen v vseh primerih. Recimo McGajver z njim lahko naredi bombo ali pa avion. S tem ko združimo kruh in nož, dobim četrto stvar na spisku: to je izum namaza za na kruh. Ni važno kakšnega, lahko je maslo, marmelada, pašteta ali pa navadna fino pocukrana viki krema. In po vsem tem je logično, da je posledica tega razvoja najboljših stvari privedla do tega, da je peta najboljša stvar navadna zobna plomba.
Ištvanove modrosti 16 (7.5.2008)
Po daaljšem počitku sem zopet z vami. Te dni smo slavili. Imeli smo se zanimivo fajn. Na mokrem smo opravili z najstniškimi leti, ki so šla v nepovrat. Zdaj pa naprošam vse, ki imajo to žilico, da mi naredijo uslugo in mi prevedejo tole sporočilo, ki sem ga dobil: kt3da lahk jih prosidtpoberest3t3tft3tkdsja k sf dtlj prsle sd.
Poskusil sem že s
SSPJ vendar je tole očitno preseglo meje standardov in rabim prevoditelja višjega kova, kot so avtorji v knjigi.
P.S. Rade Šarbeđija pa si še kr naprej poje: Ne daj se Ines …
Ištvanove modrosti 15
Druščina zbrana ob sobotnem večeru, ki ima sama s seboj probleme. Ne ve ne kam, še manj kako. Skratka zgleda zelo porazno. Kelnarca prinese še eno rundo, vendar problemi ostanejo enaki. Eden živčen, drugi zaspan, tretji na kakavu, četrti se sploh ne zaveda kje se točno nahaja. Nenadoma se miza strese in vsi štirje prestrašeno pogledamo na mobitel, ki vibrira kot, da namesto baterije uporablja stereoide. Bros tako zvani koljajček se oglasi in iz telefona se zasliši glas pravkar zbujene osebe, ki pravi: »Bel po mene!« Pol ure kasneje že sedimo v »šok sobi« kjer potekajo debate, Fon Gabron najstarejši član mize prevzame reč in beseda teče seveda o jugu fuzbalu in kurbariji. Naštevajo se razni dogodki in zmage na obeh področjih, nakar pade beseda dneva: »To ka jest jebem, je sam šrot!!!«. Pa da se ne bi slišalo preveč grdo se še enkrat popravi: » To ka jest jebem, je sam koncentrat!« V sobi zavlada močan smehič, nakar se vkjuči v pogovor mlajši od bratov Štemer, ki je ves čas spal in pravi: »Sam Zaho ga je pa puhno v 90. minuti ne«.
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 14
Živimo za dneve uspehov in slave, ki pa jih je včasih treba zaliti s čem. To ob posebnih priložnostih delamo doma, večkrat pa tudi v gostilnah. Seveda mehur pa igra vedno isto igro: koliko not, skoraj toliko tudi ven. In sedaj, ko smo že malce starejši ter ne nosimo več Pampersa, hodimo na stranišče. Ok do tle je vse razumljivo. Ni mi pa bilo nikakor jasno zakaj so bila straniščna vrata v gostilni tokrat zaklenjena. Probam enkrat, ni šlo, probam drugič, zopet ne gre. Seveda ker sem koliko toliko spreten in imam McGajvera v sebi, rešitev vidim v izhodu iz kluba kjer zunaj tudi odrešim svoj mehur. Bi rekel temu: ni ravno higijensko, je pa zato zdravo. Nato sledi akcija dve, kjer se celotna zadeva ponovi, seveda zopet zunaj. In ko rečejo, da gre v tretje rado, zopet poskusim pri istih vratih, se lepo postavim, nakar jih nemudoma dobim v faco. Seveda so se odpirala nazven, jst heroj pa jih ves čas porival not. Prokleti majster, jeger majster.
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 13
»Še predn je puba dubo mamim blagoslov, še predn je dubo šop gnara, še predn je šo čez vrata v svet, sem ga nagnal k sosedi po mleko. Vete kak je tu pr nas, živine je tak vlko, da se ne splača jet v štalo po šalco mleka za mačke. Ku se gre v štalo, se gre za tak dugo, dok se vse ne podoji, tu pa traja dugo. Tak da zvečer rajši hudmo k sosedi po šalco mleka, si spruti še malo napašem oči, vete kak, Francko vidim vsak dan, sosedovo dekle pa je še mlado, pa fejst lušno. Celo samska je, al ma pa malo dete, čeprav noben ne ve s kum, živi pa tud sama … Malo je potrajalo al pršo puba nazej domu, ga malo pobližje pogledam, i ka ni bil ves mlečn okul vust, v rokah pa neč. Pa mi ni dalo mera, tak da sm ga mugo vprašati ka zaboga je delal. I ka ti ni mulec naredo pizdarijo pravo: on namesto, da bi prneso mleko domu v kantici, se je rajši tam prklopo na zizo. Stu mu bugof, ta bo še pravi ….«
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 12
"Zde pa taku, puba je vlki, star je že dosti, bi blu najbujš, da gre malo v svet. Bo spil kako pivo, potegno kakšn dim, pa seveda probal babo. Če se mu pa ne bo dopalo, pa še zmer lahko pride nazej na domačijo, je žvine dosti. Samo od žvine ni še noben bogat ratal. Za jesti je, al penezof ni vlko. Pa tudi za delat je dosti, že samo pejceki bi celi den jeli, ka šele krave, pa un bik, ku ma že zde take jajce, pa je kumej do vampa starem biki Ludviki. Ta bo še gutal detelno … Neč, Francka pusti ti jega, da gre v svet med ludi, mogoč mu pa rata, se lušn je dosti, nerodn pa tud ni tak fejst, pa nam mogoč na stara leta pošle kako kuverto dumu. Zde mu pa de blagoslov, pa v žep mu stisni tisti šop gnara, ku smo ga dubla za füreš, bo puba jemo perja za en cajt. Jast mu bom pa samo tu reko: Puba, ti samo drapli, al ne se pa dat tud fsaki jebat, veš kak, tud ti morš met svojo mejo!!"
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 11
Ištvan v sodelovanju z Bakalako, ki domuje točno izpod Hribčka, večkrat zaide v probleme s tukajšnjimi kačjimi pastirji, tako samoklicani obmejnimi orožniki. Ti seveda skrbijo, da so obmejni travniki in sama reka Sotla brez odpadkov ter ostale nesnage. Skratka, polni dela z našo okolico čez celo noč … Tako me tudi ene noči med vožnjo v domači kraj, nekje v predmestju Bizeljskega ustavi eden, po videzu tako zajeban, da bi sam sebe prijavil, kaj šele koga drugega. Po standartu prvega sklopa vprašanj o vozniški in prometni začne z drugem poglavjem: »Je bilo kej alkohola?«. Seveda je odgovor nikalen, saj so doma zabičali, da ne gresta avtowagen in jeger skup, saj je možnost, da se ti v avtu zaradi premikanja močno poslabša v želodcu in takrat se zna sprožit klic jelena. Kljub mojem odgovoru mi vseeno odredi pihalico, kjer pa se zasvetijo same ničle. On me pogleda in pravi, da je tukaj nekaj narobe. Začudeno pogledam nakar mi on pojasni: »Fant, upam da se zavedate v kakšne kraje potujete, kjer ni nikdar 0.0 v zraku, kaj šele v krvi, zato bi bilo močno dobro, da avto obrnete v drugo stran, si nekaj spijete v oštariji in se nato lahko odpeljete domov.« Še sama sreča, da sem imel v prtljažniku nekaj prve pomoči, da nisem rabil obračati avta …
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 10
V poduk zgodbe: dež spodbuja razmišljanje in učenje, po učenju se ti pa malo strga (posebej takrat, če telo tega ni navajeno) Lekcija ena: »Dež bo! Ljudje vse več govorimo« je novi slogan Mobitela. Pogledaš ven skozi okno in res pada dež. Rečeš vauuuu smo pametni … Škoda pa, da ni bilo tako v zgodovini. Recimo, da prestavimo čas dogajanja v srednji vek. Premaknemo malo na desno (gledano po časovni razpredelnici) in pridemo v obdobje turških vpadov. Turki iz daljnega Balkana prihajajo v naše kraje delat nemir. Kradejo, razbijajo inu ugrabljajo mlade Slovenske oz. v tistih časih Kranjske in Štajerske pubece, da jih kasneje usposobijo za Janičarje in jih uporabljajo za svojo vojsko.Tako so nam razlagali v šoli in baje je tako je tudi bilo. Folk je kurih kresove po bregovih in s tem obveščal, da se bliža nevarnost. Bil je pa štos, ko si je nekdo prižgal rolo tobaka al ka pač so takrat kadil, ter zaspal v senu in s tem naredil nenameren mini kres. Uboga gmajna pa je to vzela zares in se v hipu sekunde začela z živino skrivati po bližnjih gozdovih in luknjah v njih. Danes bi to stvar rešili popolnoma drugače. Sedaj, ko je že UMTS (videotelefonija za neuke) skoraj povsod dosegljiv, bi lahko na mejnih krajinah (takratne postojanke za nadzor/obrambo) postavili kamere in posneli njihov prihod že nekje v Karlovcu. S tem bi lahko kmet brezskrbno dokončal delo na njivi, se stuširal, najedel, opravil biološke potrebe, spravil deco spat, vzel penzl v roke in pobarval fasado na rdeče, ter se s tem obranil vseh nadlog. Če pa bi Turki vseeno imeli prehiter tempo in ne bi kmetje mogli opraviti vsega dela, so pa tu vedno na preži slovenski mejni policaji na Obrežju, kateri bi sigurno vsekemu Turku poštempljali potni list in mu pregledali konja od glave do zadnje podkve ter jim tako odvzemali čas. Še v skrajnem primeru pa je tu bencinski servis Petrol, kjer bi z globoko in široko ponudbo artiklov tako zaposlili napadalnega sovraga, da bi se ta sigurno zamotil in sploh pozabil zakaj je prišel v Deželo. Torej nauk zgodbe: Če bi mobitel obstajal par stoletij prej, bi danes imeli vsi rdeče fasade in na Petrolu bi prodajali kebab namesto bureka ;)
uni. dipl. ing. dr. prof. Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 09
1. Blog v stilu »danes se mi je zgodilo to pa to« V njem gre za enostavno navajanje dnevnega reda, ki se pretežno začne: zbudil sem se (uuuu neverjetno, kako je to nogoče), najedel sem se, nato sem si opral zobeke, šel lulat in zvečer po risanki spat. Zelo zanimiv, če se oseba ukvarja z vrtičkarjem, saj izveš vse o določenih rastlinah in umetnih gnojilih.
2. Homuristično fukjen® blog Tukaj se gre za pretežno straniščni humor, ki ni vsakem zanimiv in ga tudi ne razume vsak. Ponavadi znižuje umske sposobnosti in dela norca iz avtorja, katerem pa je seveda vseeno in se veseli vsakega pozitivnega komentarja na kakšno svojo neumnost, ki ponavadi nima mej. Seveda pa obstaja nevarnost, da začneš živeti brez traparij in s tem ostaneš brez navdiha.
3. Jebemisezavseživo blog V njem prevladujejo predvsem težave samega s seboj. Prevladuje kritičen pogled na svet in najrajši bi vse pomrl. Je idealen za sprostitev notranje napetosti in duha ter omogoča kritiziranje vsega preden se kupi kalašnikov.
4. I must have a blog a.k.a. nimam pojma od čem naj pišem (skratka bolje, da sploh ne pišeš) Blog, ki se obnavlja enkrat na mesec in je objavljen samo zato, ker ga ima tudi sosed Yohan. V njem ne najdemo skoraj nič pametnega in ponavadi sam avtor navaja, da ima probleme z navdihom. Večkrat se približa stilu dnevnega bloga, vendar to se zgodi samo enkrat na mesec, ko je kakšna nova objava.
Ker ponavadi klikamo in čitamo vse, ter se radi vtikamo v tuji vsakdanjik, bi se težko opredelil kateri žanr je najboljši. Vsekakor pa obstajajo tudi druge vrste blogov, vendar ni časa za detaljno proučevanje, saj jutranje zgodnje vstajanje in časčenje vnebozetja z domačim roštiljem mi ne omogoča, da bi se razpisal do konca. Upam pa, da bo za pozitivno oceno.
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 08
Zgodilo se je pred parimi leti mojem atetu, da si je zaklenil ključe v avto, medtem ko je on pozival in klical vse božje sile, vse matere in zvezde sem se jest prav hinavsko smejal. Vendar kot pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa, se je enaka stvar zgodila tudi meni, torej nerodni familiji ni pomoči, pa tudi če paziš. Medtem je seveda pala kaka kletvica dve tri, vendar nič strašnega, saj biti pošten vlomilec mi je bila želja že od malih nog. In gremo … Marela oz. dežnik po slovensko, radijska antena, malo selotejpa, veliko dobre volje, ter primeren zaklad neprimernih besed, ki ji moraš uporabiti vsake toliko. Medtem, ko ti cimer s vsemi sredstvi pomaga vendar vseeno zbija ego, da je pogledal že veliko filmov in vlomov, vendar češa takega še ni bilo nikjer, sem jest še kr vrjel v svoje sposobnosti. Res, da sem porabil dve ure, se preposlušal zanimivih komentarjev in pogledov mimoidočih, ko sem brcal z nogo po avtu in skakal okoli, mi je vseeno ratalo. Misija je uspela, ključek rešen, jest pa povišan v pravega vlomilca osebnih avtomobilov. Kaj češ lepšega za konec predavanj?
Če kdo zaide v podobne probleme naj me kontaktira, saj sem pred kratkim pogledal vse dele MakGajvera in nosim v glavici veliko zanimivih idej … ker sem očitno avte prerastel, lahko tudi v sili, če je treba kaj rastrelim.
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 07
Živimo v tehnološko razvitem svetu in času. Zato je vsak podatek zelo pomemben. Še bolj pa je pomembna hitrost njegovega prenosa naprej, v novo bazo informacij. Ves proces je zapleten, vendar pa se ga da z malo truda in razmisleka zelo poenostavit. Tako je tudi z besedami. Zakaj bi po izgovorjeni besedi, človek bil še kr naprej v dvomu na kaj je pomislil. Torej, mora da je podatek točen in razumljiv, da se lahko takoj prenese in uporabi. Zato imamo na Bizeljskem točno določen pomen besede Bizeljčan in pomen besede Bizeljan. S tem hitro rešimo vse nelagodne primere. Recimo če gostilni izrečeš: »Dej mi Bizeljčana!« bo natakarica takoj vedla kaj in kako prinesti. Ko pa prideš v druge kraje pa ti nekdo reče Bizeljčan, pa gledaš okoli sebe, od kje bo padel kak poliček vina. Vendar vsi s tem mislijo na osebo, kar je napak. In ker so nam to pravili že dedje in njim njihovi dedje, moramo tudi mi povedati naprej novim rodovom, da uporabljajmo besedo Bizeljan/Bizeljanc kot prebivalec Bizeljskega, besedo Bizeljčan, pa kot za dragoceno vinorodno kapljico iz območja Bizeljskega.
Hvala za posluh.
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 06
S sošolcem iz srednje šole, ki sma danes dobra koljegiča ter hodima ob posebnih priložnostih na posebno kosilo. Padajo različne debate, ponavadi pa je pogovor zelo neresen. Vsaj do tega tedna je bilo tako. Vendar ker na tem svetu ni neč stalnega, se je tudi nama nekaj zalomilo in sma prišla na idejo, da bi oplemenitila naše službovanje na svetu. Torej začela sma razmišljati kako pridit do denarja, da bi si s tem privoščila dodatne dobrine (beri: koljega bi se rad vozil v novem avtočku, jst pa bi si rad kupil novi mobitel - pač sem skromen). In pala je študija, da bi odprla verigo trgovin ... Sledi globok in resen premislek: Res da nas malo mučijo finance, vendar pri nas obstaja misel, katera takoj reši težave: "Kdaj je pa bil gnar problem?!" Replike seveda na to ni, saj je to bilo izrečeno zelo suvereno in v smislu, kot da teh problemo res ni ... Čeprav pa, ko sma na situacijo pogledala bolje in predvsem iz drugega zornega kota, sma prišla do zaključka, da problemi mogoče so in bi blo veliko lažje, če bi zamenjala vrstni red besed in odprla trgovino verig. Za začetek povsem dovolj, predvsem pa vidim pri tem veliko varnost, saj se verige vedno dajo na nek način pritrdit in zaklenit, čeprav mislim, da ne bi bilo potrebe, saj kdo pa še danes krade verige?! Seveda se istočasno ob tem se tud poraja vprašanje, kdo jih še kopuje. Torej biznis obsojen na propad.
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 05
V določenih pogojih, ko je v krvi mnogo preveč substanc, ki ti dvignejo nivo alkoha, se porajajo zelo zanimive debate. Seveda si sam sebi tako pomemben osebek, da moraš povedati vse svoje in skupinske dogodke, ki so se ti pripetile. Samo se zna debata z večanjem promilov zelo zakomplicirati. Besede postanejo mičkeno zakomplicirane, stavki rahlo nepovezani in nerazločni, da o primernosti izrazov takrat ne govorimo. Če pa še imaš kake ljubke koljege, kateri ti sredi noči pošiljajo sms sporočila z hieroglifi pa se stvar totalno zakomplicira. V vseh teh primerih pa je zelo elegantna rešitev, da iz police vzamem slovar, ki so ga napisali največji pijanci naših krajev (mnogo njih) in ki še vedno nastaja (veliko novih avtorjev pa že je na vidiku) . Torej zelo obsežna in zanimiva knjiga enostavnega naslova: SSPJ (slovar slovenskega pijanskega jezika) s katerim je vsak pogovor z alkoholizirano osebo zelo enostaven in nemoteč. Problem edino nastane, če dotična oseba jeclja ali pa bruha.
P.S. pa še prah se ne nabira na njej, ker je trenutno najbolj bran primerek v sobi
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 04
Prispel, preživel in se končno ulegel. V glavo pride misel in resno prvič po daljšem času pomislim, da ko udari ego, si res ne moreš pomagat. Jebiga, takega so me naredili, nisem jest kriv, če se vedno najdem v centru pozornosti in imam zaradi tega določene posledice, ki so večinoma vendarle pozitivne. Čeprav na momente se mi zazdi, da tako mora biti, ampak to je moj problem, zatorej iz Bizeljskih Alp vsem želim: SREČNEGA IN ZDRAVEGA, VESELEGA IN (DEBELEGA) SUHEGA!
Živel je mali Ego. Rodil in odraščal je v malo večji vasi, kjer je spoznal vse lepote kmečkega življenja kot tudi prve prave prijatelje. Ko je Ego zrasel, so mu doma dopovedali, da je šola resna zadeva in zato se je odpravil v svet s knjigami na hrbtu. Šola šla je vredu, medtem si je nabral vrsto novih prijateljev in prijateljic. Vsi so ga imeli zelo radi in v tem času je Ego še bolj zrasel. Začel se je resno ukvarjati z žigolovstvom in se ni brigal za duše nežnih ljudi. Vendar mu to še ni bilo dovolj, zato je rad zahajal v družbo ljudi, ki so mu dajali dodatne vitamine za rast. Tako je zopet Ego rasel in rasel dokler ni neke usodne noči zagledal nekega čufta in se močno zamislil. Tek življenja se je ustavil, prevrnil in začel obračati na drugo stran. Tako je Ego prenehal rasti ter končno se je lahko komot spravil v svoj športni avto in se sam odpeljal domov. Do doma ni nikoli prišel, saj ga je na cesti prehitela Matilda, zato je Ego zapustil svet poln kurb in čudnih tipov ter sprostil malo Ega za vse ostale, ki bi hoteli imeti isto ime, a je bilo prej zasedeno. Ego si je zaslužil večni počitek, vendar v naših srcih še vedno ostaja njegov spomin na njegove najboljše dni. P.S. zgodba je napisana dvojiškem sestavu – dva avtorja, dve glave, 20 prstov, vsak po nekaj besed … za vse skupaj pa se klanjam Hotkovskemu iz Vrhjevega Vrha.
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 03
Ištvan se zopet poglablja v črno plat in študira kako bi, če bi in kako bi, če ne bi.. Za začetek, če je smisel življenja visenje v mreži in piknik z mravljico, potem bi bil ves vesel, da je temu tako in danes sploh ne bi jamral o ničemer, ampak bi se lepo vlegel med dvema drevesoma ter mirno meditiral do konca svojih dni. Vendar sem uvidel, da temu ni tako. Zato je padla ideja o preselitvi na drugi konec sveta. Havaji se mi zdijo zelo vredu, vendar me moti to, da obiski piratov vedno prinesejo rum na otok in se vse začne zopet znova. Tudi drugi eksotični kraji imajo podobne težave, saj je vsakem določen praznik, da si človek spije kupico ali dve. Bližnji kraji mi ne dišijo preveč, saj so zmeraj preblizu doma, pa da ne omenjam rojstne dneve ali pa nogometne zmage, ki dajo zopet povod. Zato vidim edino rešitev v verski zamenjavi okolja. Muslimansko prebivalstvo tako ali tako ne sme konzumirat rujne kapljice, zmag v nogometu tudi ni velikih, edino kar bi lahko dobil je kak metek v nogo, kar pa sem že navajen na bolečine v tem delu okončin, to tudi ni takšen problem. Seveda pa bi se mogu v tem primeru ustrezno preimenovati, nekak v smislu Mateh Al-Sekorad, kar pa je zanemarljivo glede na to kakšnih kaotičnih situacij bi se rešil. In če potegnemo črto pod vse kar sem napisal, se nanadoma spomnem, da sem začel s črno barvo, zato si grem raje kupit novi Playstation, ki je tudi črne barve. Saj vem, da ga za Dedka mraza ne bom dobil, ker baje nisem bil dovolj priden. Biti večni otrok pa tudi nekaj šteje.
Vaš Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 02
Eden decemberski stric je že mimo, medtem ko jih je ostalo v vrsti še kar nekaj. Res je da ne morejo vsi skozi dimnik v dnevno sobo, ker je ponavadi dimnik preozki, se pri nas v hiši srečujemo s problemom, da je dimnik speljan direkt na peč v kuhinjo in ne na kamin. Zato mislim, da bo ena prvih stvari, ki si jih bom zaželel nekoč: lasten kamin speljan v mojo sobo. Pod točko dve pa bi povedal, da vsi te strici ne morejo izpolniti vseh želja, ki jih imamo, zato včasih moramo tudi ročno posredovati. Tako pridemo do nenadnega problema izbire primernih in posebnih daril za nam najdražje/najljubše in podobne osebe. Nikoli ne veš, kaj si posameznik želi, kakšne oblike, kakšne barve in pa ključ težave, če si sploh želi, da je obdarjen. Saj vsako obdarovanje prinese povraten učinek … Tako, da letos … (premislek/večerja/pogled na bankomat) Seveda gnar ni bil nikdar problem, razen takrat ko ga je premalo, mislim pa, da bom vsem znanim in neznanim poklonil enostavno darilo vendar vedno priročno ter primerno za vse vrste zabav in druženj: zobotrebec.
Ištvan Ferkeš
Ištvanove modrosti 01
Na ePosavje.com začenjamo s tedensko kolumno novega sodelavca, Ištvana Ferkeša, ki smo jo poimenovali kar "Ištvanove modrosti". V tedenskih vsebinah se bo tako Ištvan lotil lepših in slabših dni našega življenja, opisal bo tako pivske kot vinske dogodivščine. Sicer pa, kaj bi vam govorili. Vsako sredo na ePosavje.com.
Živijo, sem Ištvan in imam probleme z alkoholom. Vsi v en glas, živijo Ištvan. Moj problem je namreč ta, da ko si spijem par litrov piva, se nikakor ne zavedam svojih dejanj, pa čeprav mi vsi govorijo, da sem funkcioniral normalno. Da je moja hoja bila takšna kot vedno, občutek za ples zelo dober, poznavanje besedil vseh pesmi odlično, da o slabem počutju nikakor ni bilo govora. Vendar drugi dan se nikakor in nikakor ne morem spomniti svojih dejanj. Zakaj? Kdo mi lahko pomaga? Upam samo, da sem prišel na pravi naslov … Poskusil sem že z tabletami za spomin, pa se ni obrestovalo, bilo je predrago in ravno obratno uspešno, saj zadnje dejanje, ki mi je ostalo v glavi in v spominu je bilo oddaljeno nazaj skoraj en teden. Poskušal sem se tudi snemati, vendar kljub vsej tehnologiji, ki jo premoremo, ne prenese tako dolgi časovni interval dogajanja, pa naj si gre samo za sliko ali samo za zvok. Tiste minutne filmčke ne štejem v to skupino. Poskusil sem tudi z osebo, ki bi hodila samo za mano in mi drugi dan govorila o mojih dejanjih, vendar mi je po eni uri sledenja prekilo in sem jo pretepel ter jo zaklenil na wc. Govorice drugih udeleženih mi tudi ne pomagajo veliko, saj se ponavadi vsi obremenjujejo z podobno težavo, povrh tega pa mi je zelo nerodno spraševati okoli o sebi … V dvorani nastane resna tišina, nakar se iz zadnje vrsti kjer sedijo najimenitnejši obiskovalci tega zasedanja zasliši: »Pametni pišejo!!« Po kratkem premisleku, ki je zopet bil dolg sekundo 20 na hitro uvidim, da je to rešitev težav. Težav z prostorom ni, pišemo lahko celo noč, tinte tudi ne primanjkuje pri hiši, v nekaterih primerih pa je tudi primerno za osvajanje, saj ima marsikdo rad lepo narisano sliko na listu papirja v primeru čakanja pred šankom. Edino branje zadnjega napisanega lista bi drugi dan znalo povzročati težave …
Ištvan Ferkeš
(Foto: Matej Jordan) Zmagovalci letošnje Elektriade v Novem mestu dijaki ŠC Krško - Sevnica. | Klik
(Foto: Matej Jordan) Izginulo Kostanjeviško Ribo našli pod mostom; je že na suhem.| Klik
Letošnja Škisova tržnica tudi po posavsko | Klik
Odprli razstavo Vrata Metke Kavčič in Bogdana Borčiča | Galerija
Popoldan z gasilci PGE Krško | Klik
