Živimo za dneve uspehov in slave, ki pa jih je včasih treba zaliti s čem. To ob posebnih priložnostih delamo doma, večkrat pa tudi v gostilnah. Seveda mehur pa igra vedno isto igro: koliko not, skoraj toliko tudi ven. In sedaj, ko smo že malce starejši ter ne nosimo več Pampersa, hodimo na stranišče. Ok do tle je vse razumljivo. Ni mi pa bilo nikakor jasno zakaj so bila straniščna vrata v gostilni tokrat zaklenjena. Probam enkrat, ni šlo, probam drugič, zopet ne gre. Seveda ker sem koliko toliko spreten in imam McGajvera v sebi, rešitev vidim v izhodu iz kluba kjer zunaj tudi odrešim svoj mehur. Bi rekel temu: ni ravno higijensko, je pa zato zdravo. Nato sledi akcija dve, kjer se celotna zadeva ponovi, seveda zopet zunaj. In ko rečejo, da gre v tretje rado, zopet poskusim pri istih vratih, se lepo postavim, nakar jih nemudoma dobim v faco. Seveda so se odpirala nazven, jst heroj pa jih ves čas porival not. Prokleti majster, jeger majster.