Domov
ePosavje
Mladost je norost - 06

Mladost je norost - 06

Sreda, 15 Oktober 2008 17:43

Mladost je norost - 06 - Beg posavskih možganov

Ali se bom po študiju vrnil v Posavje? Verjetno si je to vprašanje zastavil še kdo ne le jaz. Vprašanje, ki ne muči le študente in dijake, ampak tudi nekatere ljudi na vodilnih položajih. Na srečo le te muči bolj kot nas mlade. Osebno gledano, mi je trenutno skoraj vseeno ali po končanem študiju ostanem kje drugje ali pa se vrnem domov. Seveda bo ta odločitev odvisna od več pogojev. Eno bistvenih vprašanj pri tej odločitvi pa seveda je:“Ali bom lahko v Posavju dobil enakovredno službo kot kje drugje?”

Podjetja ki to lahko omogočijo pa seveda zanima drugo vprašanje: “ Ali bomo lahko dobili dovolj izobražen kader?” Kljub temu, da se vprašanji dopolnjujeta in da oba akterja v teh dveh vprašanjih pašeta skupaj kot dve sosednji puzli, pa se je dogajalo (in se še dogaja, vendar vse manj), da so študentje ostajajali v velikih mestih. Zakaj? Ker ni bilo pravega povezovalnega člena. Študentje niso imeli razloga, oziroma jim ta ni bil predstavljen, zakaj ostati v mestih ob Savi.

Na srečo je aktivnosti, kako zainteresirati mlade, da ostanejo v Posavju čedalje več. Temu primeren pa bo tudi rezultat.

Največji korak k vsemu je zagotovo štipendijska shema. Izobražene mlade ljudi, ki želijo delati je najlažje pridobiti tako, da jih pri njihovem izobraževanju podpiramo in nagrajujemo za uspeh. Tako so nam dijakom in študentom letos ponudili kar 223 štipendij, se pravi da je to 223 potencialnih delovnih mest v prihodnosti, 223 več zaposlenih mladih in več delodajalcev, ki vedo kdo bo prišel v podjetje, ker le to že ves čas šolanja spremljajo.

Zanimiv pristop k temu vprašnju je lani pokazal tudi Mladinski center Brežice. S projektom Poklicna avtocesta namreč, ki ga bodo izpeljali tudi letos. Projekt omogoča posavskim podjetjem in slovenskim fakultetam, da se v obliki sejma predstavijo dijakom zaključnih letnikov. Korist imamo tako oboji. Delodajalci, ki povedo da obstajajo in se zanimajo za nas in tudi mi dijaki, ki vidimo kakšno je pravzaprav povpraševanje za naš poklic v Posavju.

Seveda je k reševanju bega posavskih študentov, dobrodošel vsak projekt, saj tako nenazadnje raste možnost, da se posavsko gospodarstvo hitreje krepi.

Marsikdo bi pomislil, da smo za trend odhajanja v druga mesta krivi mladi, vendarle pa prav ti uspešni projekti kažejo, da ni tako. Zakaj pa bi se nekdo vrnil, če ne ve niti ali obstaja potencialni delodajalec na domačem ozemlju, glede na njegovo izobrazbo.

Zame osebno je največji problem prav nepoznavanje podjetij v našem okolju. Ko sem odprl razpis za letošne štipendije, sem našel kar nekaj podejtij, za katere nisem vedel, da se ukvarjajo z dejavnostjo za katero se šolam.

Sam bi na koncu dodal le:“Tako kot trgovec nima prometa, če kupci ne vedo da obstaja, tako Posavje ne bo obdržalo mladih intelektualcev, če jim ne bo predstavilo svoje ponudbe.”

Rok V.