Krško: Podelili Prešernove plakete. Kdo so nagrajenci?

Foto: arhiv ePosavje

V Kulturnem domu Krško so pripravili osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku.

14 bronastih plaket, priznanje za dosežek leta ter zlata Prešernova plaketa

Zveza kulturnih društev Krško je podelila Prešernove plakete vsem, ki so s svojim umetniškim ustvarjanjem v kulturnih društvih občine opozorili nase. Tako so podelili 14 bronastih plaket, priznanje za dosežek leta ter zlato Prešernovo plaketo.

Več v nadaljevanju

V nadaljevanju novice v izvirniku objavljamo imena nagrajencev in obrazložitev nagrade.

Nagrajenci in obrazložitve (vir: Občina Krško):

Bronasta Prešernova plaketa

Boštjan Arh, Kulturno društvo Leskovec pri Krškem

Boštjan Arh je zagotovo eden najbolj prepoznavnih obrazov gledališke scene v naši občini. Poleg tega, da je s svojimi vlogami nepogrešljiva stalnica gledaliških predstav Kulturnega društva Leskovec pri Krškem, ga zaradi nespornega talenta in vestnega dela v svoje predstave vabijo tudi društva iz širše okolice. Posebej velja izpostaviti tudi njegovo sodelovanje z Mestnim muzejem Krško, kjer nastopa v vlogi Adama Bohoriča ter vsakoletno razveseljevanje otrok v vlogi Dedka Mraza. Tudi profesionalno se ukvarja z organizacijami različnih kulturnih prireditev.

Klavdija Mirt, Kulturno društvo Leskovec pri Krškem

Klavdija Mirt je članica Kulturnega društva Leskovec pri Krškem že vse od njegove ustanovitve, torej že več kot deset let. Svojo ustvarjalnost izkazuje predvsem na gledaliških deskah, saj je nastopila v skorajda vseh gledaliških igrah društva . Njen pristop k vlogi in kvaliteta uprizoritve sta bili prepoznani tudi v strokovnih krogih, saj je za svojo igro prejela tudi nagrado strokovnega ocenjevalca za Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin za najboljo žensko vlogo na izboru za regijsko srečanje. Klavdijo Mirt poznamo tudi v vlogi Josipine Hočevar, s katero se nam predstavlja v Mestnem muzeju Krško.

Zdenko Perec, Kulturno društvo Leskovec pri Krškem

Zdenko Perec je dolgoletni in nepogrešljivi član gledališke skupine Kulturnega društva Leskovec pri Krškem. Igral je v večini predstav, ki jih je pripravila gledališka sekcija. Poleg udejstvovanja na društveni ravni pa je s svojim delom prepoznaven tudi na občinskem nivoju. Svoj igralski talent namreč udejanja tudi v Mestnem muzeju Krško, kjer redno nastopa v vlogi Janeza Vajkarda Valvasorja. Poleg ljubezni do igre pa Zdenko Perec širino svojega udejstvovanja v kulturi dopolnjuje tudi s svojim pisateljevanjem. Svoja dela je objavljal v literarnih revijah Mentor, Dialogi in Rast, in zanje prejel tudi nekaj nagrad.

Tatjana Grebenc, Kulturno društvo Leskovec pri Krškem

Tatjana Grebenc v aktivnostih Kulturnega društva Leskovec pri Krškem sodeluje že vse od samega začetka pred več kot desetimi leti. Svojo ustvarjalnost večinoma posveča gledališču, saj je nastopila v vseh predstavah društva do sedaj. Redno sodeluje na društveni etnološki prireditvi Martinovanje, širšemu občinstvu pa se je predstavila tudi z nastopom na občinski proslavi ob Kulturnem prazniku leta 2010. Zadnja leta se navdušuje tudi nad fotografijo, na področju katere se je tudi dodatno izobraževala in tako danes vodi foto sekcijo KD Leskovec pri Krškem.

Zdravko Červ, Društvo likovnikov OKO

Zdravko Červ je aktivni likovni ustvarjalec že desetletja. Svoja dela je na več kot 50 skupinskih in 7 samostojnih razstavah postavil na ogled v Posavju in širše po Sloveniji. Kljub stalnemu bivališču v Novem mestu je že več kot dobro desetletje aktiven tudi v Društvu likovnikov OKO iz Krškega, kjer svojim znanjem in prizadevnostjo dviga kvaliteto delovanja društva. O kvaliteti in uspehu njegovega dela pričata med drugim tudi uvrstitev v najožji krog kandidatov za nagrade na mednarodnem likovnem EX- tempore v Piranu ter uvrstitev njegovih slik med izbrana dela na regionalni razstavi Dolenjske, Bele krajine in Posavja »Tudi črna je barva« in »Tekst v podobi«.

Romana Žnideršič, Pihalni orkester Krško

Romana Žnideršič je članica Pihalnega orkestra Krško od leta 1995, kjer je najprej začela kot klarinetistka, danes pa jo lahko slišimo igrati fagot. Poleg instrumentalnega ustvarjanja v godbi pa se Romana Žnideršič posveča tudi udejstvovanju v Vokalni skupini AVES, katere članica je tri leta. Njeno življenje je tesno speto z umetnostjo in kulturo, saj je poleg naštetega skoraj 15 let sodelovala v folklorni skupini KUD Oton Zupančič Artiče, 4 leta je bila članica Akademske folklorne skupine KUD Študent Maribor, že šesto leto pa je tudi mentorica otroškim folklornim skupinam Pišece.

Jerneja Dornik, Kulturno društvo Stane Kerin Podbočje

Jerneja Dornik je aktivna ustvarjalka v Kulturnem društvu Stane Kerin Podbočje že več kot 15 let. Kulturno dogajanje v kraju in širše v Posavju je zanamovala z upodobitvami mnogih ženskih vlog v predstavah Kulturnega društva Stane Kerin Podbočje, kot so Dan žena, Gostilna pri roži in druge. V društvu sodeluje tudi v okviru literarne sekcije, na prireditvah katere navdušuje z doživetimi interpretacijami pesmi. Če k temu dodamo še njeno aktivno delo v upravnem odboru društva je jasno, da je prispevek Jerneje Dornik kulturnemu življenju v Podbočju in širše nepogrešljiv.

Marjetka Vrhovšek, Kulturno društvo Stane Kerin Podbočje

Marjetka Vrhovšek v Kulturnem društvu Stane Kerin Podbočje deluje in ustvarja že 15 let. Njena kreativnost je pustila pečat v upodobitvah pomembnejših vlog v gledaliških uprizoritvah kot so Strogo zaupno, Dan žena, Dohodnina in Poročil se bom s svojo ženo, če izpostavimo le najodmevnejše. Sodeluje tudi v recitatorski sekciji in mladinski dramski sekciji, asistirala pa je tudi pri režiji mladinske igre Sveže novice iz osmice. Nenazadnje pa ne smemo pozabiti, da s svojim delom v upravnem odboru društva pomembno prispeva k organizaciji in izvedbi celotnega programa društva.

Helena Alenka Colner, Kulturno društvo Stane Kerin Podbočje

Helena Alenka Colner je v kulturnem življenju Podbočja in občine Krško prisotna že več kot 15 let. Širina in večplastnost njenega dela sta več kot očitni. Sodeluje v PZ Sonček in PZ Mavrica, je mentorica in koreografinja mladinske plesne skupine Moonlight in plesne skupine L' Orange, poleg tega pa dobršen del svojega časa posveča tudi gledališču in nastopom v okviru literarne sekcije. Poleg upodabljanja zanimivih likov v gledaliških delih pomaga tudi pri pripravi maske. Kot je razvidno že iz same obrazložitve precej pozornosti posveča delu z mladimi.

Saša Budna, Delavsko kulturno društvo Svoboda Senovo

Saša Budna je v kulturno življenje svojega kraja, občine in Posavja posegla pred več kot tridesetimi leti, ko je kot pobudnica in ustanovna članica pomagala vzpostaviti folklorno skupino DKD Svoboda Senovo. Vse od tedaj je njena aktivna članica in soustvarjalka njenih vsebin. Nase je prevzela tudi odgovornost in skrb za urejanje kostumov folklorne skupine in se na tem področju tudi dodatno strokovno izobraževala. In čeprav je od ustanovitve folklorne skupine minilo že trideset let, Saša Budna v njej pleše še danes.

Boštjan Železnik, Kulturno društvo Svoboda Brestanica

Boštjan Železnik je že več kot desetletje predan pevec Moškega pevskega zbora Svoboda Brestanica. Z zanesljivim prvim basom ter vestnim delom prispeva k uspešnemu delovanju zbora, precej pa se angažira tudi pri vseh organizacijskih delih, ki jih zahtevajo pogosti nastopi. Od ustanovitve moške skupine plesne sekcije leta 2004 je njen plesalec. Več kot petnajst let je redni soustvarjalec vsebin na Petrovem sejmu in redni član srednjeveške skupine domače gledališke sekcije. S svojim delom in predanostjo je vpet ne le v kulturno, temveč tudi v celovito družbeno življenje kraja.

Žiga Kump, Kulturno društvo Svoboda Brestanica

Žiga se je kulturnemu društvu priključil takoj po Osnovnih šoli. Sprva je sodeloval na literarnih večerih kot interpret poezije in poetičnih besedil. Vse bolj pa je postajal sooblikovalec literarnih prireditev dokler ni v samostojnem literarnem večeru predstavil življenjskega opusa pesnika Toneta Pavčka in hkrati prevzel mentorstva literarne sekcije. Sledili sta predstavitvi poezije pesnice Mile Kačič in pesnika Daneta Zajca. Njegov način dela je bil svež, za večplastni performans pa je leta 2010 prejel priznanje za dosežek leta. Je aktivni član gledališke skupine kjer je odigral kar nekaj odmevnih vlog, prav tako je vseskozi član ekipe za srednjeveške uprizoritve na gradu, na Petrovem sejmu in na prangerijadah po Sloveniji. K vsemu je treba dodati še vrsto nastopov na priložnostnih prireditvah v kraju in občini.

Sonja Bogovič, Kulturno društvo Libna

Sonja Bogovič je v kulturno in družbeno življenje svojega kraja in občine vpeta že več kot desetletje. Bila je pobudnica in soustanoviteljica Kulturnega društva Libna, kjer svojo ustvarjalnost izraža v različnih in raznolikih ročnodelskih umetninah. S svojimi izdelki vsako leto sodeluje na vseh razstavah društva. Je dolgoletna članica UO in namestnica predsednice društva, s svojim angažmajem pa skrbi tudi za uvajanje novih članov in spodbujanje njihove ustvarjalnosti. Sodeluje tudi s Kulturnim društvom Žarek Dolenja vas in je 4-kratna dobitnica nagrade za inovativnost in kvaliteto.

Antonija Žener, Kulturno društvo Libna

Antonija Žener je že desetletje članica Kulturnega društva Libna, zadnjih 6 let pa tudi njegova predsednica. Njeno ustvarjalno pot zaznamujeta predvsem slikarstvo in oblikovanje gline. V vseh teh letih je tako s svojimi deli sodelovala na vseh razstavah društva in nekaterih skupnih razstavah različnih društev v naši občini. Je uspešna predsednica društva, ki je poskrbela za njegovo prepoznavnost onkraj meja kraja in povečanje števila članov. Veliko pozornosti posveča tudi delu z mladimi v društvu, skrbi za finance, izobraževanja, dobro vzdušje v društvu ter njegov razvoj.

Priznanje za dosežek leta

Anja Krajnc, Kulturno Društvo Svoboda Brestanica

Anja Krajnc je kljub svoji mladosti že 15 let dejavna v plesnih vrstah, v zadnjih 4 letih pa zavzeta mentorica v plesni sekciji. V zaključku lanskega leta je pripravila prireditev v počastitev 25-letnice plesne sekcije KD Svoboda Brestanica. Oblikovala je konceptualno zasnovo in scenarij ter prevzela tudi režijo zahtevne dramatizirane plesne uprizoritve, v kateri je združila ustvarjalce vseh sekcij kulturnega društva.

Zlata Prešernova plaketa

Anton Omerzel, Kulturno društvo Svoboda Brestanica

Neizmerna mora biti ljubezen do lepe pesmi in prepevanja, pa tudi odgovornost do sopevcev in društva, da zmore človek 48 let redno in zanesljivo prihajati na vaje in nastope. Tako dolgo poje v Moškem pevskem zboru Svoboda Brestanica gospod Anton Omerzel.

A pel je že v otroškem zboru Osnovne šole Brestanica, nato kot dijak postal najmlajši pevec v moškem zboru, ki ga je takrat vodil gospod Adolf Moškon, zdaj pa že 36 let poje pod vodstvom Janka Avsenaka. Znan je po svojem barvitem tenorju, kar je hitro zaznal tudi zborovodja, ki mu zato pogosto zaupa vlogo solista. V repertoarju zbora so tako že poznane pesmi, v katerih vemo, da bo solo zapel gospod Tone.

Pozneje je v zboru prevzel najprej funkcijo tajnika, ki jo je opravljal dolga leta, kasneje pa napredoval v prav tako dolgoletnega predsednika zbora. Zboru je predsedoval v časih, ko je bil ta v krizi in je za svoje preživetje potreboval novih moči in mladih glasov. Gospod Anton si je za pomladitev zbora posebej prizadeval, zato je bila kriza premagana veliki meri tudi po njegovi zaslugi. Ne le nastopi in petje, sistematično se je zavzemal tudi za družbeno povezovanje med pevci v domačem zboru, za sodelovanje z drugimi pevskimi skupinami ter za zagotavljanje pogojev za delovanje zbora. Uspehi so dajali nov zagon. V njegovo predsedovanje namreč sega tudi čas prvega srečanja na kulturnem področju z mestom Obrigheim iz Nemčije in seopetmbra letos bomo lahko obeležili 30-letnico povezovanja in bratenja med pevci, ki je iz pevskih stikov in medsebojnih koncertov preraslo v globoke prijateljske in družinske vezi.

Nekaj časa je prepeval tudi v brestaniškem cerkvenem mešanem zboru ter v Senovskem oktetu do konca njegovega obstoja. Med letoma 1989 in 1995 je gospod Anton Omerzel predsedoval tudi Kulturnemu društvu Svoboda Brestanica. Poleg utrjevanja dela sekcij je posebno skrb posvečal tudi urejanju brestaniškega Doma Svobode. V času njegovega predsedovanja so se začela izvajati nekatera najnujnejša vzdrževalna dela.

Poleg petja je svojo kreativnost izražal tudi na odrskih deskah. V gledališki skupini Svobode je deloval vse odkar je v petem razredu osnovne šole zaigral v otroški igri. Kasneje je sodeloval pri izvedbah mladinskih iger, nato pa v vse bolj zahtevnih vlogah najrazličnejših del, kot so Šestero mušketirjev, Samorastniki, Globoko so korenine in Skupno stanovanje, če omenimo le najodmevnejše. Bil je tudi član literarne skupine, ki je bila začetnica zelo delovne literarne sekcije.

Velik in neprecenljiv je prispevek gosoda Antona Omerzela k bogati zgodovini KD Svoboda Brestanica. Za svoje delo je že leta 1995 prejel društveno plaketo, za zvestobo zborovskemu prepevanju pa bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko.

Pomagal je utrjevati temelje za delo, ki živi danes in h kateremu še vedno polno prispeva. Zlata plaketa naj mu bo v priznanje, zahvalo in spodbudo hkrati.

(Občina Krško, bš, eP)