Sredi septembra v Sevnici znova festival Modre frankinje

Foto: arhiv ePosavje

V petek, 14. septembra, bodo v Sevnici znova pripravili festival Modre frankinje. Kaj vse se bo dogajalo?

Za kaj gre?

Kot pravijo organizatorji projekta, je cilj festivala povečanje obsega, razširjenosti in kakovosti pridelave vina modre frankinje ter povečanje znanja ter kakovosti negovanja vina modre frankinje, povečanje prepoznavnosti in uporabe vina modre frankinje v Posavju in tudi izven meja Posavja, vzpostavitev trajne lokalne trajnostne oskrbe lokalnih gostinskih ponudnikov – spodbuditi vzpostavitev sistema od pridelovalca do ponudnika ter povečanje prepoznavnosti in obiskanosti Festivala modre frankinje s strani pridelovalcev in obiskovalcev kot odraz povečanja prepoznavnosti in pomena vina modre frankinj.

Program Festivala Modre frankinje:

ob 11.00 v grajskem parku Gradu Sevnica:

Uradno odprtje 2. festivala Modre frankinje Sevnica 2012

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

od 11.00 do 21.00 v grajskem parku Gradu Sevnica:

Degustacija in predstavitev modrih frankinj (degustacija modrih frankinj iz vseh vinorodnih območij modre frankinje)

Degustacija in predstavitev kulinaričnih dobrot (izdelki lokalne pridelave, domač kruh in pecivo, suhomesnati izdelki, sirarski izdelki, čebelarski izdelki itd.). Sodelujejo gostinski ponudniki, aktivi kmečkih žena, salamarji, čebelarji... Predstavitev turistične ponudbe občine Sevnica (Številna doživetja od razgledne Lisce do zidanic v Malkovcu ponujajo aktivno športno ali etnološko-gurmansko preživljanje prostega časa. Več informacij lahko poiščete na spletnih straneh www.dozivljaj.si. Vabljeni v Sevnico, zakladnico doživetij!)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Od 11.00 do 21.00 v grajski vinoteki: Razstava modrih frankinj

V grajski vinoteki bodo na ogled vsi vzorci modrih frankinj, ki so prišli za ocenjevanje modrih frankinj.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

ob 12.00 z začetkom v dvorani Alberta Felicijana:

Voden ogled gradu Sevnica

Ogled filma o Sevnici in filma o zgodovini gradu, ogled slavnostnih prostorov, baročnega salona, konferenčne dvorane, stolpa s freskami, stare učilnice, gasilske zbirke, grajskega lutkovnega gledališča, grajske kapele, zbirke krasilne umetnosti Ivana Razborška, Mosconove galerija, zbirke Ogled avtorja Rudija Stoparja, zbirke Kamni govorijo, grajske kašče in grajske kavarne ter Lutrovske kleti. Za vse obiskovalce festivala je voden ogled brezplačen. Predhodne prijave niso potrebne.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

ob 15.00 v dvorani Alberta Felicijana:

Strokovno predavanje: VPLIV FENOLOV NA PRIDELAVO VINA MODRA FRANKINJA (predava prof. dr. Tatjana Košmerl)

Opis vsebine predavanja: Fenolne spojine so lahko relativno enostavne fenolne spojine, ki izvirajo iz grozdja, kakor tudi zelo kompleksne fenolne spojine (tanini), ki se ekstrahirajo iz lesene vinske posode med procesom zorenja vina. Fenolne spojine so pomembne, saj prispevajo k barvi in stabilnosti vina, v večjih koncentracijah pa so odgovorne za zaznavo trpkost in grenek okusa. V prisotnosti kisika se hitro oksidirajo in povzročajo porjavitev vina. Na koncentracijo skupnih fenolnih snovi v vinu vplivajo številni dejavniki: čas kontakta grozdnega soka s kožicami in pečkami, koncentracija etanola, temperatura fermentacije, mešanje soka in kožic (pri maceraciji), intenzivnost stiskanja, sorta vinske trte, idr. Na splošno so fenoli znani kot antioksidanti in protimikrobno sredstvo, kar pomembno vpliva na le na pridelavo vina, temveč tudi na njegovo obstojnost, stabilnost in senzorično kakovost. Med fenolne spojine uvrščamo tudi barvila. Poleg vrednosti pH vplivata na barvo vina tudi žveplov dioksid in alkohol. Z naraščanjem vrednosti pH, večanjem koncentracije SO2 in večanjem koncentracije alkohola se zmanjšujeta absorbanci pri 420 nm in 520 nm. Pomembno je tudi razmerje med antocianini (A) in tanini (T), ki vpliva tako na barvo kot tudi na stabilnost barve rdečih vin. Stabilna barva rdečih vin je: rdeča, temno rdeča in oranžnordeča (enostavni kondenzacijski produkti antocianov in taninov). Pri rdečkastih vinih se barva zaradi premajhnega razmerja A/T spremeni od prijetne svetlo rdeče v oranžnorjavo (večja absorbanca pri 420 nm). Idealno razmerje med A in T je 1:10; če je prostih antocianinov več, se odtenek barve značilno spremeni od rdeče v rumeno. Do spremembe barve posebno pri rdečih vinih pride med zorenjem ali staranjem zaradi številnih procesov (transformacij), ki so odvisni od temperature, koncentracije SO2, stopnje oksidacije, časa in razmerja med A in T. Značilne so predvsem oksidativne in neoksidativne reakcije polimerizacije procianidinov ob tvorbi kondenziranih taninov, za katere je značilna temno rumenorjava barva (in tudi manjša trpkost). Med rdečimi in belimi sortami grozdja je bistvena razlika v koncentraciji fenolov. Le-ti s senzoričnega stališča vplivajo na barvo, okus (trpkos, grenkoba), s kemijskega stališča pa so zaradi svoje strukture (ene ali več hidroksilnih skupin) odgovorni za procese oksidacije in druge kemijske reakcije v moštu in vinu. Zaradi dokazanih antioksidativnih lastnosti fenolnih spojin vina v in vitro in in vivo raziskavah proti prostim radikalom in pozitivnega učinka na naše zdravje, je naša osnovna želja, da jih z ustreznim znanjem in tehnološkimi postopki kar najbolj ohranimo in preprečimo njihovo oksidacijo. Glavne kemijske spremembe zaradi povečane topnosti kisika se začnejo v mladih vinih po končani alkoholni fermentaciji, tj. v fazi zorenja vina, ki jo lahko okarakteriziramo kot kontroliran proces oksidacije, v odvisnosti od temperature in pH. Znano je, da imajo vina z večjo pufrno kapaciteto ali večjo koncentracijo hitro in lahko oksidarajočih (fenolnih) spojin večji potencial staranja. S tem si lahko razložimo daljši čas zorenja rdečih vin, ki je potreben za njihovo “zrelost”, v primerjavi z belimi vini, katerih koncentracija fenolnih snovi je bistveno manjša, ob istočasno nekoliko višjem pH in manjši pufrni kapaciteti. Zaradi omejitve števila udeležencev so obvezne predprijave na gsevnica@gmail.com ali 051 680 289 (Rok). Prijave zbiramo do zasedbe prostih mest.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Ob 17.00 v dvorani Alberta Felicijana:

Predstavitev knjige Prehranska kulturna dediščina Posavja avtorice Ide Intihar

Upokojena učiteljica Ida Intihar je v knjigi Prehranska kulturna dediščina Posavja izdala recepte za skoraj pozabljene jedi, ki so bile pred pol stoletja dnevno na jedilniku delavskih in kmečkih družin. Naši predniki so pripravljali preproste jedi, jedli manj mesa, zato pa več močnatih obrokov in zelenjavnih enolončnic, štrukljev, kaše, močnike ipd. Več se je kuhalo in peklo le ob različnih praznikih in ostalih dogodkih, kot so krst, birma, poroka in sedmina, ob različnih kmečkih opravilih, pri katerih je sodelovalo več sosedov, kot denimo ob trgatvi, kolinah, košnjah in drugih kmečkih delih, ki so zahtevala več pridnih rok. Najbolj tipične nekdanje praznike in spremljajoče običaje je Intiharjeva opisala v prvem poglavju knjige, medtem ko je drugo poglavje sestavljeno iz 185 receptov, zbranih v posavskih občinah. Recepte, večina teh je že pozabljenih, je prispevalo 14 sodelavk. Recepti lahko predstavljajo izziv tudi kmečkemu turizmu pri oblikovanju izvirne ponudbe. Po predstavitvi bo na pokušino tudi nekaj najbolj tipičnih nekdanjih jedi, ki jih bodo pripravile za pokušino članice Etnološkega društva Terica iz Jelenika pri Raki. Na predstavitvi bo sodeloval tudi prof. dr. Janez Bogataj, priznani slovenski etnolog in pisec številnih knjig o slovenski prehranski dediščini. Za vse obiskovalce festivala je vstop prost. Predhodne prijave niso potrebne.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

ob 19.00 v grajskem parku Gradu Sevnica:

Razglasitev rezultatov ocenjevanja modrih frankinj in podelitev nagrad najboljšim

Program bo povezovala Tanja Žibert.

(eP)