Hodim, torej sem: Pia Peršič samo za bralce ePosavja (FOTO)

Foto: arhiv Andrej Cimerlajt

Na naših straneh smo že poročali o podvigu Krčanke, ki s projektom Hodim, torej sem promovira pohodništvo na Slovenski planinski poti. Pia Peršič se je tokrat oglasila samo za bralke in bralce spletnega mesta ePosavje.com.

"Hodim, torej sem"

Hodim torej sem - je promocija pohodništva Slovenske planinske poti, je moj način življenja in bivanja v mesecu dni ali tudi več, če bo to potrebno. Ko se soočam z bolečinami tetiv, s samostjo /ne s osamljenostjo!), prilagodljivostjo v skupini, premagovanjem strahu v steni, pač s krizami na poti, je včasih slogan vse, kar imam. Seveda vem, da je trenutno samo moja oporna točka in da ga bom ustrezno zamenjala, ko bo potrebno! Hodim torej po poteh, ki sem jih prehodila s svojim pokojnim očetom in čutim, da hodi z menoj. Torej tudi on še vedno Je.

"Za menoj je tretjina poti"

Dvajseti dan moje poti me je obdaril dež v Trenti. Mehak pristanek na »tleh« sem izkoristila za kratke izlete okrog in prekrasen kulinaričen večer v gostilni Metoja. Za menoj je nekako tretjina poti in višji vršaci Julijcev kot je seveda Triglav, Razor, Prisojnik in Jalovec. Tu sem se srečala s planinci z mojega PD Videm Krško in kar težko je bilo nadaljevati svojo pot naprej. Par dni bom še iskala zlatoroga v Bohinjskih gorah, ob Triglavskih jezerih, Bogatinu, Krnu in Planini Razor… Pred menoj je še Škofjeloško hribovje, Trnovska planota in jasno - Ankaran.

O poti in mimo nje

Ja, pot je zame zahtevna. Že na začetku sem se soočala z bolečinami tetiv in nekako sem se navadila »živeti z bolečinami«, o žuljih pa niti ne bi govorila :) Na različnih delih poti se mi pridružujejo prijatelji s Facebooka:

Seveda pa je bilo kar nekaj dni, ko sem se srečevala s stenami sama, s svojim strahom, nemočjo. Za razliko od vas, je vreme nam planincem, več kot naklonjeno. Mojo pot v veliki meri finančno podpirajo planinske koče oz. njihova PD z nočitvami/ hrano. Verjamem, da pride čas, ko jih bom lahko posebej navedla, tokrat pa le ena VELIKA hvala vsem. Oskrbniki koč gotovo prispevajo pomemben del v življenju planincev/pohodnikov in verjamem, da so mnogokrat, žal, spregledani. Ko iščem tiste rdeče pike na poti in se jezim, praviloma pozabljam na vseh tistih 9000 km poti, ki jih PZS s svojimi člani oskrbuje. Signali v hribih so okrnjeni in včasih potrebujem zvečer kar par ur, da spravim tekst (brez šumnikov) na splet.

In zopet je pred mano nova pot. Verjamem, da se bo kakšen pohodni utrinek dotaknil še koga in nas povezal. Pridružite se mi torej na poti in morda samo za dan živite slogan Hodim, torej sem. In seveda, držite pesti zame, dragi moji ePosavci!

Pia Peršič

1 od 4