Brez kajenja za več življenja
Vsem kadilcem tobačnih izdelkov in uporabnikom drugih izdelkov z nikotinom, ki želijo kajenje oziroma uporabo teh izdelkov opustiti in pri tem potrebujejo pomoč, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem uporabnikom ter po potrebi uporabljajo preizkušene, učinkovite in varne vrste medikamentozne pomoči.
Podatki raziskav Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) tudi kažejo, da po elektronskih cigaretah, ogrevanih tobačnih izdelkih, nikotinskih vrečkah in brezdimnih tobačnih izdelkih posegajo še posebej mladostniki in mladi odrasli, kar je zelo zaskrbljujoče, saj je v tem starostnem obdobju uporaba izdelkov z nikotinom povezana s pomembnimi tveganji. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pogosto izvajamo spletna predavanja in druge aktivnosti za šolske delavce in starše, kjer jih ozaveščamo o teh izdelkih in pristopih k preprečevanju uporabe ter vrstah pomoči pri zasvojenosti.
Tobak v cigareti je samo ena izmed oblik, ki uporabnikom pomagajo vnašati nikotin v telo. Nikotin jih je zasvojil, ko so bili mladi. Vse pogosteje pa mladi pričenjajo z vnašanjem nikotina v telo s pomočjo različnih drugih izdelkov in že zgodaj postanejo zasvojeni z nikotinom. Nikotin je snov, ki zasvoji zelo hitro, vpliva na razvoj mladih možganov in čim mlajši pričnejo z njegovo rabo, tem večja je zasvojenost. Poleg tega ima nikotin, ne glede na to, ali je iz tobaka ali iz drugega izdelka, tudi številne negativne učinke na vse organske sisteme v telesu. "Ogrevani tobačni izdelki, elektronske cigarete, brezdimni tobačni izdelki, nikotinske vrečke so in še prihajajo na trg pod lažno reklamo, da so pripomočki za opuščanje kajenja. Resnica pa je, da so to samo pripomočki za začetek in vzdrževanje nikotinske zasvojenosti," je opozoril dr. Tomaž Čakš z NIJZ.
Večina uporabnikov tobačnih ali nikotinskih izdelkov želi prenehati z njihovo rabo, toda le redki so zares sposobni za ta korak, še posebej, če poskušajo to sami, brez pomoči.
»Načini opuščanja so mnogoteri in za različne posameznike različno učinkoviti. Tisti, ki so močno zasvojeni z nikotinom, potrebujejo intenzivno zdravljenje, ki zajema farmakološko, vedenjsko in kognitivno terapijo. Velikokrat pa tisti, ki so zasvojeni in želijo z uporabo izdelkov prenehati sami, v veri, da jim bodo različni nikotinski izdelki pomagali pri prenehanju rabe tobaka, uporabljajo nekontrolirano količino nikotina iz elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov, nikotinskih vrečk ali brezdimnih tobačnih izdelkov. Na ta način se ne rešijo nikotinske zasvojenosti, ampak jo le vzdržujejo, v telo lahko vnašajo tudi previsoke odmerke nikotina. Zato prihaja tudi do akutnih zastrupitev z nikotinom. Še posebej je to nevarno za mlade oziroma celo otroke, saj je pri njih smrtni odmerek še nižji kot pri odraslih. Težava je tudi v tem, da odmerki nikotina v omenjenih tobačnih izdelkih niso dobro kontrolirani in regulirani, poleg tega vsebnost nikotina tudi zelo varira od izdelka do izdelka,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ.
Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenja in pri tem potrebujejo pomoč, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem uporabnikom.
"Pomembno je, da je pomoč pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom vodena in pod nadzorom strokovnjaka. Za to so na voljo posebej izobraženi svetovalci v Zdravstveno-vzgojnih centrih in Centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih po Sloveniji. V njih posebej za to usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom. Ta pomoč se lahko izvaja kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja. Svetovalec mora ugotoviti, kakšna je zasvojenost posameznega bolnika ter kakšen je način rabe nikotina ter pripraviti podatke o posledicah rabe nikotinskih izdelkov na zdravje ter o načinih zdravljenja, ki so mogoči. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter pristope vedenjske in kognitivne terapije) in svetovanje za farmakološko zdravljenje," je še dodal dr. Tomaž Čakš z NIJZ.
V okviru NIJZ deluje brezplačna anonimna telefonska številka 080 2777, na katero se lahko obrnejo tisti, ki bi želeli prenehati z rabo nikotina. Na tej telefonski številki lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju oziroma se dogovori za pomoč pri opuščanju preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Preko te številke je možno tudi proaktivno telefonsko svetovanje svetovalca, ki je namenjeno podpori, preprečevanju ponovne rabe nikotinskega izdelka in reševanju trenutnih težav.
“Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka, Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030, vključuje različne aktivnosti za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja ter opuščanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki jih izvajamo tako na nacionalni kot lokalni ravni. Pri izvajanju strategije sodelujemo zdravstveni, šolski in finančni resor. Slednji je še posebej pomemben z vidika višanja trošarin in s tem cen tobačnih in povezanih izdelkov, saj so visoke cene teh izdelkov najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje njihove porabe. Pomembni deležniki pri izvajanju strategije so tudi inšpekcijske službe, strokovne institucije, kot sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ter nevladne organizacije. Ministrstvo za zdravje (MZ) preko javnih razpisov redno sofinancira programe, ki so namenjeni različnim skupinam prebivalstva za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja. MZ namenja tudi sredstva NIJZ-ju za izvajanje svetovanja v okviru brezplačne telefonske številke za pomoč pri opuščanju kajenja – 080 2777, ki je na voljo vsak dan, tudi med vikendi in prazniki. Poleg svetovalnega telefona so kadilcem na voljo še druge brezplačne vrste pomoči v Zdravstveno-vzgojnih centrih in Centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Na voljo so tudi različne oblike spletnih svetovanj in nenazadnje tudi nikotinsko nadomestno zdravljenje ali zdravila," je povedala Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu z zdravje.
