Ekskurzija članic Gasilske zveze Krško
KRŠKO Po odhodu z avtobusom iz Krškega so si v Mirni peči privoščile jutranjo kavico, zatem pa je sledil ogled Muzeja harmonikarja, skladatelja Lojzeta Slaka in pesnika, prevajalca in pisatelja Toneta Pavčka, kjer so se spustile v podrobnosti iz življenja in dela zlasti prvega. Da muzej o njiju domuje pod eno streho, seveda ni naključje, bila sta namreč oba Dolenjca, oba iz mirnopeške občine, rojaka iz krajev, kjer so tri največje značilnosti pesem, cviček in harmonika.
Gasilke so po ogledu kratkih filmov o življenjski ustvarjalni poteh obeh doživele tudi zanimivo, edinstveno izkušnjo: kot obiskovalke so se lahko na odru same preizkusile v igranju »frajtonarice« in zaigrale kakšno Slakovo vižo, svoj nastop posnele z videospremljavo ansambla Lojzeta Slaka in skupaj zapele. Posebej se jim je v spomin vtisnila tudi atrakcija – paviljon Čebelji svet, v njem pa hologram čebele, lebdeča kranjska sivka, »letenje« z VR očali, opazovalni panj z živimi čebelami in še marsikaj posebnega iz sveta teh pregovorno pridnih živalic.
Gasilke je, preden so se podale na ogled novih vsebin, v smeh spravila tudi anekdota, ki se je pripetila tekom ekskurzije krških gasilk. Ena izmed članic je namreč pozabila mobilni telefon v Mirni Peč in med vožnjo proti Muljavi je kot »odkupnino« morala zapeti Slakovo pesem Čebelar. Spontan dogodek je sprožil nemalo smeha in pristne dobre volje med vsemi udeleženkami.
Fotogalerija (Foto: arhiv GZ Krško):
Ob prihodu na Muljavo, v rojstni kraj avtorja prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča, so si ogledale domačijo, predviden čas za ogled pa je bil ob doživetem opisovanju kustosinje kar tekel in tekel – celo nad načrtovanim. Jurčičeva domačija je danes muzej na prostem, ki pripoveduje zgodbe o vsakdanjem življenju kmečkega prebivalstva in modrosti življenja v sobivanju z naravo. Kulturni spomenik ohranja podobo osrednje slovenske kmečke arhitekture, opreme prebivališč in gospodarskih poslopij, naprav in načina poselitve.
Kljub načrtovanemu časovnemu presežku, zamik naslednjega ogleda ni ničesar podrl in edino kar res šteje je, da so gasilke iz Muljave odšle s pozitivnimi vtisi in polne novih znanj iz življenja Jurčiča ter tudi življenja kmečkih ljudi nekoč. Nato so se odpravile k izviru reke Krke in h Krški jami, katerega posebnost je, da je vodoravna in da iz nje pa prihaja voda le ob povodnjih ter da je znotraj le-te 30 metrov dolgo sifonsko jezero. Zanimiva povezava, ki jo velja omeniti je, da je Krška jama v nemirnih časih nudila zavetje domačinom, o čemer govori tudi Jurčičeva povest Jurij Kozjak. Ob pogledu na odlitke so izvedele tudi, da znamenita človeška ribica, simbol slovenske favne in naravne dediščine, svetovna zoološka redkost, endemit dinarskega kraškega podzemlja in edini jamski vretenčar v Evropi ter največja jamska žival na svetu, izhaja prav iz Krške jame oziroma so jo na tem območju odkrili že sredi 19. stoletja (prej kot v Postojnski jami).
Sledilo je kosilo na Muljavi in četudi je že kazalo, da bo prijeten sobotni dan malce namočil dež, kapelj z neba na zadovoljstva gasilk ni bilo. Sklepni del strokovne ekskurzije je potekal v Šmarjeti, katero so jim predstavili z zgodovinskega in sodobnega vidika, čudoviti pogledi daleč naokrog pa so se jim je odprli potem ko so se po 127 stopnicah povzpele na zvonik cerkve sv. Marije – ta je posebnost v slovenskem prostoru, saj ima na višini 24 metrov nad tlemi vgrajen razgledni balkon.
V Šmarjeti so se ustavile in zadržale še pri Izviru cvička, kjer so jim bila na voljo za degustacijo najboljša vina z okoliških vinorodnih goric, gasilke pa so lahko poleg cvička poskusile posamično tri glavne sestavine tega dolenjskega posebneža - modro frankinjo, žametno črnino/kraljevino in dolenjsko belo.
29 gasilk iz različnih prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Krško je v družbi tako aktualne (Mojce Kerin) kot nekdanje (Ane Nuše Somrak) predsednice Komisije za delo s članicami pri GZ Krško, preživelo nepozaben dan, zaznamovan s spoznavanjem slovenske kulturne, naravne in enološke dediščine, ob povratku na izhodiščno mesto okoli pol osme zvečer pa so se nasmejane in polne novih vtisov razšle, prepričane, da bo naslednjič, ko se spet podružijo v gasilskem smislu, zagotovo tudi lepo in prijetno.
Doroteja Jazbec, foto: osebni arhiv M. Kerin in A. Baznik, arhiv GZ Krško
