Jabolka Bonita
Nova sorta v Posavju
BREŽICE To je sadjarje spodbudilo k iskanju rešitev, zato so nekateri začeli zasajati nove sorte jablan. V Arnovem selu so predstavili sorto bonita, ki je bila vzgojena na Češkem. Pri Koršičevih v Arnovem selu v teh dneh poteka obiranje nove sorte jabolk bonita. Da so pridobili lastništvo za Slovenijo, so ustanovili zadrugo Tibona, ki šteje 11 članov, v glavnem pridelovalcev.
"Glede na to, da smo sadjarji v strašni krizi, je bilo treba nekaj narediti"
"Odločili smo se, da moramo nekaj narediti glede na to, da smo sadjarji v strašni krizi. Imeli smo dve pozebni leti totalne pozebe brez pridelka. V preteklem letu je bil ta preobilen, poleg tega je bil velik uvoz - po nekih ocenah čez 30% cenenih jabolk je bilo uvoženih. Nekaj je bilo potrebno narediti, narediš pa lahko z nečim novim," ob tem pove Anton Koršič, predsednik Zadruge za razvoj sadjarstva Tibona
Bonita
Odporna sorta - lepa, sočna in čvrsta
Iskali so lepo, dobro, sočno, atraktivno sorto jabolk, ki je hkrati odporna na bolezni. Odločili so se za bonito, ki izhaja iz ugledne družine – njena starša sta topaz in pink lady, pove Koršič. "Bonita je odporna sorta, je izredno lepa, sočna in čvrsta ter je takšna, kakršna je primerna za današnjega potrošnika. Bonita ima prijetno kislino, sladkorji in zaenkrat izgleda, da je to prava sorta za slovenski tirk," dodaja sogovornik.
Po nekaj letih pogajanj je bonita vendarle v Posavju
Gre sicer za klubsko sorto, trenutno jo pridelujejo še v Italiji, Avstriji, Franciji, državah Beneluksa, na Madžarskem in Češkem. Kot še dodaja, "smo sorto kot tako uspeli po parih letih pogajanj z lastniki licence iz Italije - konzorcijem južnotirolskih drevesničarjev, smo med prvimi v svetu, ki to sorto širijo."
Fotogalerija (Foto: Ansat TV):
Želijo jo razširiti po vsej Sloveniji
Projekt prijavljen na razpis Evropskega inovativnega partnerstva
V zadrugi se ne omejujejo le na posavski prostor, njihov cilj in vizija je, da se bonita razširi po vsej Sloveniji. Koršič ob tem omeni, da so projekt Bonite skupaj z Biotehniško fakulteto ter novomeškim in mariborskim zavodom Kmetijsko gozdarske zbornice prijavili na razpis Evropskega inovativnega partnerstva. "V okviru tega projekta bomo skušali narediti kompletne storitve za sadjarje. Od same tehnologije, zasnove tehnologije, enotnih navodil in marketinga, pa konec koncev tudi do potrošnje.
Njihova želja je v naslednjih sedmih letih posaditi najmanaj toliko hektarjev bonite
Pri Koršičevih imajo 7 hektarjev in pol sadovnjakov, od tega je bonite en hektar, v pripravi pa še hektar in pol. "Sicer imamo pri naših članih ta trenutek posajenih 11 hektarjev, v prihodnosti pa je naša zaveza željo posaditi najmanj 7 hektarjev letih v naslednjih petih, oz. 7. letih. Pogodbo z lastnikom sorte imamo 11 let," še pove Koršič in sklene, da so zdaj v projekt pridelave bonite skupno vložili približno 250 tisoč evrov.
Ansat TV
