Doživljajski turizem v povezavi z gastronomskimi doživetji v Posavju
V zadnjem času smo v turizmu priča pojavu t.i. »novih trendov«, ki gredo v smeri doživljajskega, izkustvenega in osebno doživetega potovanja, angl. »experiental tourism«. Obiskovalci naj bi v obliki doživljajskih, izkustvenih doživetih potovanjih imeli predvsem neposreden in oseben stik z lokalnimi ljudmi in samo destinacijo obiska, brez nevarnosti motenja in vplivanja na lokalni način življenja – fokus je na potovanjih v manj znane destinacije, pri čemer standard in kvaliteta izkušnje ter uslug ostanejo oziroma morajo biti na najvišjem nivoju. Ključ, da je (bo) temu res tako, je predvsem spoštovanje gostiteljeve kulture, obnašanja in prilagajanje načina doživetja v njej kulturnim standardom lokalnega okolja ter nenazadnje lokalnih prebivalcev ter njihovega načina življenja. Izkustveni, doživljajski turizem in potovanje je torej oblika turizma, v sklopu katere se obiskovalec osredotoči na raziskovanje dežele, mesta ali določene lokacije, ki jo obišče in to na način, da se poglobi v njeno zgodovino, ljudi in kulturo. Po mnenju nekaterih se tovrstno potovanje spremeni v nekakšno interaktivno igro oziroma komunikacijo med gostiteljem in gostom. Torej je doživljajski turizem svojevrstna kombinacija med igro in potovanjem. Razvoj doživljajskega turizma je pravzaprav odgovor na potrebe po spremembah »skomercializiranega« vzorca turističnega potovanja, ki je postalo preveč potrošniško usmerjeno, brezosebno, za okolje ter lokalno skupnost pa čedalje bolj obremenjujoče. Če je slednje posledica globalizacijskih procesov, potem je iskanje doživetij in pristnih osebnih stikov z gostiteljem na potovanju, prav gotovo ena od pomembnih vsebin in prioritet doživljajskega turizma, torej prav gotovo nov trend v razvoju trajnostnega in odgovornega turizma. Predvsem je pomembno to, da dodana vrednost in ekonomski učinek v kar največji meri ostane v lokalni skupnosti, kar naj bi pomagalo, da bi mlada generacija prepoznala priložnosti za vključevanje v aktivnosti, ki jim lahko zagotovijo kvalitetno delovno mesto v lokalnem okolju in mogoče celo na domačem dvorišču. To pa posledično pomeni tudi krepitev socialnega kapitala in medsebojne komunikacije v lokalnih skupnostih, ki je pomembna za samospoštovanje in samozavest.
Po drugi strani pa je oblikovanje doživetij in pristnih izkušenj ena od pomembnih nalog in izzivov, s katerimi se srečujejo destinacijski managerji in njihov marketing. Pri tem je izziv mnogih pripraviti t.i. multi-senzorična doživetja. Pet čutov oziroma pet človeških čutil – sluh, vonj, okus, vid in tip - je namreč v direktni povezavi z vzbujanjem ljudskih in tudi obiskovalčevih emocij. Vsaka uspešna destinacija mora razmišljati o tem, kako bo zagotovila trajnostno turistično ponudbo, pri tem pa mora izhajati iz svojih lastnih potencialov in priložnosti. Ob tem mora sprejeti razvojno vizijo in oblikovati razvojne cilje, ki so s konsenzom tudi vizija in cilji deležnikov v njej, torej turističnih ponudnikov v destinaciji. Vsaj večine, če že ne vseh…Pri tem pa mora istočasno tudi nadzorovati in upravljati zadovoljstvo tako obiskovalcev na eni in lokalnih ponudnikov oziroma lokalnega prebivalstva na drugi strani.
Lahko zaključimo z ugotovitvijo, da je tovrstno potovanje več kot samo pobeg od našega vsakdanjika. Gre za širjenje naših horizontov in nenazadnje tudi ustvarjanje pogojev za boljši svet. Kajti kar naredi naše potovanje drugačno, je pravzaprav nekaj posebnih in predvsem drugačnih trenutkov, ko so naše vsakdanje misli odrinjene vstran. Najsibo to takrat, ko poskušamo vino pri lokalnem vinarju, se zadihani vzpenjamo na vaški hrib, ki nas nagradi s čudovitimi razgledi in panoramo, ali pa ko čakamo na okusno lokalno hrano, ki se pripravlja pred nami in pri tem celo sodelujemo. To so tisti pravi, prav posebni in čudoviti trenutki, ki nas obogatijo le, če smo aktivni udeleženec potovanja in če si seveda želimo take trenutke tudi resnično doživeti in zapomniti.
Drugačne priložnosti tudi v Posavju
Zdrava hrana v kombinaciji z vinom je lahko ena od velikih priložnosti za razvoj na področju gastronomskega turizma v Sloveniji, kakor tudi v Posavju. Pri gastronomskih doživetjih, še posebej na področju turistične ponudbe, so lahko vključena prav vsa senzorična doživetja, če jih seveda inovativni pripravljavci turistične ponudbe v destinaciji poznajo in jih želijo na pravi način predstaviti svojim gostom.
Slovenija je dežela rek. Sladkovodne ribe so pomenile pomemben vir prehrane na slovenskih tleh, zlasti na območjih, kjer so pogoji za kmetijstvo slabši. Razvoj gojenja sladkovodnih rib Sloveniji se je pričel konec 19. st., ko so pričeli graditi prve ribogojnice. Prve ribogojnice, namenjene gojenju rib oz. postrvi za prehrano, pa datirajo šele v leto 1930. Nekoliko večji razmah gojenja rib za prehrano se je pričel po osamosvojitvi Slovenije. Ribe se umeščajo v prehranski piramidi visoko in jih strokovna javnost priporoča kot "zdravo" hrano. Trendi v kulinariki so naklonjeni ribi in ribjim izdelkom. Kljub temu v Sloveniji pojemo zelo malo rib, predvsem sladkovodnih rib. Iz rezultatov anket ugotovimo, da pojemo 4g na prebivalca, kar je zaskrbljujoče nizko. Ankete kažejo tudi to, da 12% odraslih nikoli ne uživa rib ter da je pri tistih, ki ribe uživajo, občutno večji delež morskih kot sladkovodnih rib. Posavje je ena od manjših slovenskih regij, kljub temu pa premore številne znamenitosti. Ena od osrednjih je zagotovo Krakovski gozd, ki je zavarovan kot naravni spomenik. Potem je tudi še znan Kozjanski park in še mnoge druge znamenitosti. Svoj čar regiji dajeta reki Sava in Krka ter Gorjanci. Prav v povezavi z področjem ribogojstva je RRA Posavje v zadnjem času naredil pomembne korake v smeri izboljšanja ozaveščenosti o pomenu rib v zdravi prehrani ter krepitev zanimanja za oskrbo s svežimi in kakovostnimi posavskimi ribami. To velja tako za lokalno prebivalstvo kot tudi za ekskluzivno ponudbo gastronomskih doživetij v lokalni kulinariki Posavja, ki jo lahko ponudimo turistom in obiskovalcem.
Tako so v Regionalni razvojni agenciji Posavje iz Krškega, ki je vodilni partner Lokalne akcijske skupine Posavje, pripravili kar nekaj aktivnosti, med njimi tudi projekt Najboljša riba je posavska riba, s katerim želijo partnerji v projektu okrepiti ozaveščenost o zdravi prehrani in prehrani učencev, učiteljev, staršev ter drugih Posavcev, kakor tudi jedilnike gostov iz domačega in tujih turističnih trgov, močneje obogatiti z ribami in ribjimi izdelki. Posledično želijo okrepiti tudi povpraševanje po ribah iz lokalnega okolja in s tem spodbuditi razvoj posavskega ribogojstva. V projektu so se vzpostavila nova partnerstva med posavskimi osnovnimi šolami in ribogojnicami preko naslednjih aktivnosti: kuharskih delavnic na šolah, šolskimi malicami iz rib in naravoslovnih dni na učni ribogojnici. Posnet je bil tudi izobraževalni film. Poleg tega so v sklopu projekta uredili tudi ribjo tržnico v Sevnici za oskrbo prebivalcev in obiskovalcev s posavskimi ribami. Ribiška družina pa je izvedla različne aktivnosti z namenom ozaveščanja o naravnem okolju vodotokov ter v njih prostoživečih ribjih vrst z ureditvijo ribiške učne poti, ohranitvijo biotske raznovrstnosti v ribniku Sevnica in ogledi ribje steze in ribiške trase. Dogodki so bili namenjeni posavskim osnovnim šolam in vrtcem ter ostalim prebivalcem, kakor tudi drugim prebivalcem in obiskovalcem Posavja. V okviru Lokalne akcijske skupine Posavje pa so na 1. javnega poziva LAS Posavje za sofinanciranje sredstev iz ribiškega sklada so odobrili tudi projekt Povezani s Savo, katerega namen je krepitev ribolovne, športne in rekreativne dejavnosti, ki je neposredno ob Savi dostopna najširšemu krogu socialnih skupin. Z lovom sladkovodnih rib želijo povečati lokalno samooskrbo s svežimi ribami in hkrati obogatiti turistično ponudbo, kar je prav gotovo v skladu z uvodnimi ugotovitvami in trendi na področju razvoja doživljajskega turizma…
dr. Marko Koščak, geografski strokovnjak, Slovenija
