O potresih pri Petrinji
V desetih dneh zabeležili 993 potresov
KRŠKO Prvi potres je hrvaško pokrajino Banovijo prizadel 28. decembra 2020 ob 6. uri in 28 minut, magnituda potresa je bila 5,0. Temu potresu je sledilo več popotresnih sunkov, 29. decembra ob 12. uri in 19 minut pa je sledil najmočnejši potres v nizu z magnitudo 6,2, intenziteto v nadžariščnem območju pa hrvaški seizmologi ocenjujejo na VIII–IX* EMS-98.
Po najmočnejšem potresu na ARSO prejeli več kot 8900 izpolnjenih vprašalnikov
Sobotni potres, po katerem se je med drugim samodejno zaustavila Nuklearna elektrarna Krško, so po podatkih ARSO čutili prebivalci vseh okoliških držav, tudi v krajih 600 in več kilometrov oddaljenih od nadžarišča. Za ta potres so do vključno 6. januarja 2021 na Agenciji Republike Slovenije za okolje prejeli 8931 izpolnjenih vprašalnikov o učinkih potresa. "Pozitivnih vprašalnikov, t.j. da je opazovalec potres čutil, je bilo 8356 iz 1934 različnih naselij po vsej Sloveniji," pravijo. Učinki potresa so v 42-ih naseljih dosegli intenziteto V EMS-98, kar pomeni, da ga je čutila večina ljudi v zaprtih prostorih, na prostem pa posamezniki, viseči predmeti so zanihali, majhni predmeti so se premaknili, vrata in okna so loputala.
Poškodbe na objektih v Posavju
"Brežice, Bukošek, Globočice pri Kostanjevici"
V poročilu pravijo, da so v 618 vprašalnikih omenjene poškodbe, predvsem lasaste razpoke, odpadanje koščkov ometa, razpoke v ometu in zidovih, poškodovan dimnik, odpadanje strešnikov. "Prvi pregled vprašalnikov je nakazal največje poškodbe v naseljih Brežice, Bukošek, Globočice pri Kostanjevici, Smrečno in Šmarje pri Jelšah," pravijo. Gmotna škoda po potresu je tudi na območju Posavja velika, o čemer bomo poročali v naslednji oddaji Posavski tednik.
Od Petrinje do Gorjancev v 12 sekundah
Potres so zabeležile vse potresne opazovalnice državne mreže
Seizmologi, ki so sestavili poročilo po potresih v Petrinji, pišejo, da so najmočnejši potres zabeležile vse potresne opazovalnice državne mreže. Valovanje je od žarišča potresa do najbližje, 69 kilometrov oddaljene potresne opazovalnice GCIS pri vasi Cirnik na Gorjancih, prišlo v 12 sekundah, medtem ko je do 230 kilometrov oddaljene opazovalnice ROBS pri Robiču potovalo 35 sekund.
Med 28. decembrom in 6. januarjem v območju potresa locirali 993 potresov
"ARSO sistem za samodejno analizo seizmogramov in lociranje dogodkov je v obdobju med 28. decembrom 2020 in vključno 6. januarjem 2021 lociral 993 potresov v tem območju. Po tako močnem potresu se tla tresejo več mesecev, lahko tudi let. Vendar pa s časom število potresov upada," dodajajo.
Od 993 lociranih potresov so jih v Sloveniji (po vprašalnikih) čutili 23
Od skupno 993 potresov z nadžariščem pri Petrinji, ki so jih seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili, so prebivalci Slovenije po podatkih iz prejetih vprašalnikov čutili 23 potresov. Najšibkejši med njimi je bil potres 5. januarja 2021. ob 1 uri 24 minut po lokalnem času z magnitudo 2,4, zaznali pa so ga prebivalci obmejnega območja, oddaljenega od nadžarišča približno 80 km. Šest najmočnejših potresov, z magnitudami večjimi od 4, so čutili tudi v najbolj oddaljenih krajih Slovenije, ki so od nadžarišča potresa oddaljeni več kot 200 kilometrov.
Stik dveh struktur: Dinaridov in Panonske nižine
Nadžariščno območje teh potresov se nahaja ob stiku dveh struktur, Dinaridov in Panonske nižine. "Aktivno tektoniko tega območja povzroča nenehno premikanje Jadranske mikroplošče v smeri severa. Zaradi tega se na stiku Dinaridov in Panonskega bazena ustvarja napetost, ki se občasno sprošča, in tako nastajajo potresi. V tem območju je več aktivnih prelomov, med katerimi je najbolj znan Petrinjski," pravijo na ARSO.
(bš)
