Skip to main content
Petek, 29. marec 2024
03.04.2021
08:05
Velika noč v Posavju
Grafika: ePosavje.com
Velika noč je velik praznik in v Posavju so se ohranile številne šege in navade, ki so povezane s cerkvenim obredjem, segle pa so tudi širše. Pogovor z etnologinjo in kulturno antropologinjo:

Velikonočni običaji v Posavju

"Mislim, da veliko noč, ne praznujejo samo kristjani, ampak družba kot taka"

BREŽICE Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ko kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih - na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. "Mislim, da veliko noč, tisto neposredno, ne praznujejo samo kristjani, ampak družba kot taka. Spremljamo, da recimo ljudje, ki ne hodijo v cerkev, v teh času vso svojo kulinariko prilagodijo šegam - imajo šunko, sodelujejo pri barvanju jajc, kupijo hren, pijejo vino s pelinom, spečejo orehovo potico," nam je povedala etnologinja in kulturna antropologinja Alenka Černelič Krošelj.

Poleg kulinaričnega je pomemben tudi družinski vidik

Žegen na Kranjskem in Štajerskem

Vse to so zunanje obličnosti, ki so zelo prisotne. Poleg značilnega kulinaričnega je pomemben tudi družinski vidik, saj gre, kot pravi sogovornica, vendarle za družinski praznik. Sogovornica izpostavlja, da so običaji okoli "žegna" zelo različni. "Smo na meji med Kranjsko in Štajersko - na Kranjskem se je ta žegen probal že v soboto, ko je bila hrana blagoslovljena. Na Štajerskem se je širša družina zbrala v nedeljo dopoldne."

Velikonočni ponedeljek

Zelo pomemben del je velikonočni ponedeljek. "Pri nas je to dan, ko se hodi na obiske, ko hodiš na obiske in se tisti, ki se v soboto in nedeljo niso druži, podružijo." Ponekod so se ohranjale tudi druge šege. "Streljanje z možnarji se je mogoče bolj ohranilo na Štajerskem. Ponekod tudi nošenje ognja za kurjenje v ognjišču, ki ima posebno noč, ki so ga dobili na velikonočno soboto," dodaja sogovornica.

Veliko noč povezujemo tudi z začetkom pomladi

Veliko noč pa povezujemo tudi z začetkom pomladi. "Včasih so po veliki noči začeli otroci hoditi bosi. Sezuješ se, slečeš zimska oblačila. Ko zbiramo pričevanja, vemo, da so otroci ponavadi dobili nova oblačila, nove čevlje in to je bilo posebno veselje, še posebej v časih, ko to ni bilo tako vsakdanje kot danes," je še povedala Alenka Černelič Krošelj.

(eP)

krško
brežice
sevnica
kostanjevica na krki
radeče
posavski tednik
video

Pridružite se nam