“Želimo si, da bi večkrat imeli priložnost takih srečanj, na katerih lahko izrazimo svoje mnenje. Želimo si tudi, da bi na ta srečanja prišli tudi tisti, ki niso bili izbrani, da predstavijo našo šolo,” je ob koncu debate 34. občinskega otroškega parlamenta v Brežicah povedala mlada parlamentarka iz Bizeljskega, Emily.
Začeli smo v Krškem, v sejni sobi A Mestne občine Krško, za osnovnošolce iz mestne občine Krško in občine Kostanjevica na Krki ter nadaljevali v Mladinskem centru Brežice za osnovnošolce iz občine Brežice.
Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik Zveze prijateljev mladine Krško, Uroš Brezovšek, ki je poudaril pomembnost Otroških parlamentov in njihov vpliv predvsem na delo v šolah, v preteklosti pa so bili sklepi Otroških parlamentov predani tudi pristojni službam v obravnavo na državni ravni.
Mlade parlamentarce so pozdravili vsi župani: Janez Kerin (Mestna občina Krško), Ivan Molan (Občina Brežice) in Robert Zagorc (Občina Kostanjevica na Krki). Poudarili so, da so veseli, da mladi govorijo o temi duševnega zdravja in da se veselijo teh srečanj, saj morda bodo tudi oni nekoč sedeli v dvoranah, kjer zasedajo izvoljeni predstavniki občank in občanov. Gospod Kerin in gospod Zagorc sta se udeležila tudi drugega dela razprave o duševnem zdravju in ob koncu spoznala, da otroci znajo dobro razmišljati in imajo oster pogled na svet okoli sebe. Gospod Molan pa se je zaradi aktualnih dogajanj v občini opravičil.
V Krškem je parlamentarce nagovorila tudi direktorica Urada za mladino, Tina Kosi. Predstavila je delo v mladinskih organizacijah, njihove naloge in vključevanje v te organizacije. V te organizacije se lahko vključujejo mladi kot prostovoljci ali člani, vsekakor pa so programi pomembni za kvalitetno preživljanje prostega časa.
V našem prostoru najdemo kar nekaj takih organizacij, v register pa je v Krškem vpisano Društvo zaveznikov mehkega pristanka.
Otroke smo razdelili v dve skupini za izvedbo delavnic, ki so ju pripravila Zavod za zvezde in Ivan Jakovljević iz Zdravstvenega doma Brežice, Center za krepitev zdravja.
Sara Jurkas Omerzo (Zavod za zvezde) je pripravila delavnico o varnem prostoru znotraj in zunaj nas. Raziskovali so svoj notranji in zunanji prostor ter preplet obeh. Odkrivali so, v katerih okoljih in ob katerih pogojih se počutimo najbolje, kje lahko izrazimo svoje potenciale in kako lahko zrastemo. Razmišljali so, kako lahko sami nudimo podporo drug drugemu in hkrati skrbimo zase in kako pomembna je podpora okolja za naše duševno zdravje.
Ivan Jakovljević, magister psihologije, zaposlen v Zdravstvenem domu Brežice, v tamkajšnjem Centru za krepitev zdravja je za udeležence pripravil drugo delavnico. Njegovo delo obsega predvsem področje psihološke preventive, krepitve duševnega zdravja in psihološke podpore pri razvijanju zdravih življenjskih navad ljudi, s katerimi se pri delu vsakodnevno srečuje.
Pomemben vidik njegovega dela je tudi srečevanje z različnimi skupinami v lokalnem okolju, kamor spadajo tudi otroci in mladostniki. Z otroki so govorili o pomembnih področjih duševnega zdravja in se skupaj pripravili na parlamentarno razpravo.
V debati, ki jo je vodil Ivan Jakovljević, so otroci najprej razpravljali o duševnem zdravju. Izrazili so svoja mišljenja o tem kaj duševno zdravje je in ugotavljali kako naša dejanja in dejanja okolice vplivajo na naše duševno zdravje. Niso gledali samo na negativne vplive, ampak tudi na pozitivne vplive na naše zdravje (glasba, prijateljstvo, umetnost, šport). Ugotovili so, da je pomembno kako sami doživljamo svet, saj s tem privlačimo k sebi pozitivno ali negativno energijo. Pričakovanja moških, da ne smejo izraziti svojih čustev, saj moški ne jočejo, močno vplivajo na počutje, pritiski družbe (prijatelji, starši, šola), videz posameznika, spolna usmerjenost, drugačni. Otrokom in ljudem je vedno težko najti v drugi osebi zaupnika in s tem postanemo bolj ranljivi.
Fotogalerija (Foto: ZPM Krško):
“Starši so tisti, ki jih poznamo od našega rojstva in naj bi bili naši najboljši prijatelji. Vedno bi se morali obrniti najprej na njih, zato je odnos s starši izjemno pomemben,” so poudarili otroci.
Kako lahko sami poskrbimo za dobro počutje in boljše duševno zdravje?
“V prvi vrsti se moramo zavedati, da nismo sami,” so takoj povedali otroci. Za boljše počutje pa potrebujemo aktivnosti, hobije, s katerimi lahko zamotimo misli, ki prevečkrat razmišljajo o naših napakah. Vedno poiščimo rešitve in težimo k pogovoru in spoštovanju.
Ob težavah je pomembno, da se obrnemo na osebo, kateri zaupamo in da delamo stvari, ki nas veselijo. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da lahko spodbujamo sami sebe. Pogovorimo se sami s seboj, na glas ali znotraj v sebi in nikoli ne pozabimo, da lahko tudi sebi podamo lep kompliment.
Kako lahko tehnologija in medmrežje vplivata na duševno zdravje?
Kot so ugotavljali otroci najdemo v tehnologiji pozitivne in negativne učinke. Med pozitivnimi je lažji pretok in dostop do informacij, kar se je pokazalo pozitivno med korono, ko je bil to edini način izobraževanja, komunikacija z ljudmi, ki živijo daleč stran, veliko pozitivnega pa najdejo tudi v hitrejšem dostopu do glasbe, ki je sicer ne bi toliko poslušali.
Negativne učinke najdejo v zasvojenosti od iger. Kot posledico tega lahko otroci in mladi izostanejo od pouka ali pa hodijo k pouku neprespani. Med večjimi problemi pa je spletno nasilje, med katere sodijo negativni komentarji. “Ko komentirajo ljudje na internetu in se skrivajo za svojo anonimnostjo, se nikoli tega ne bi upali povedati v obraz, na internetu pa jim je vse dovoljeno,” je povedal Tomo. Otroci so se v debati spraševali, kdo ponavadi stoji za slabimi komentarji in ugotovili, da za njimi stojijo ljudje, ki so sami ali osamljeni in le tako ohranjajo stik s svetom. Lahko pa so tisti, ki so negativno naravnani ljudje ali tisti, nezadovoljni s svojim življenjem. Zato jim otroci sporočajo, da si lahko spremenijo okolje ali okolje, ki bo pozitivno vplivalo na njihovo razpoloženje.
Velikokrat se začnemo primerjati z videnim, kar pripelje do slabe samopodobe. “Zaradi prekomerne uporabe interneta so se poslabšali tudi naši odnosi, saj telefone uporabljamo na zabavah, namesto da bi se družili in se pogovarjali v živo,” je poudarila Zala. Medtem ko je Livia ugotovila, “… da moderni starši prevečkrat uporabijo telefoni ali dlančnike, da zamotijo svoje otroke. To se dogaja že z dvoletniki, lahko doma, v družbi ali kje drugje.“
Kaj predlagajo sovrstniku, ki se znajde v stiski?
Mladi parlamentarci priporočajo tem sovrstnikom naj vztrajajo, naj se obrnejo na osebo, ki ji zaupajo ali pokličejo na TOM telefon. Nikakor pa naj ne pozabijo, da lahko najdejo pomoč pri prijatelju, sošolcu in tudi pri učiteljih.
Kaj so najpogostejši izzivi, s katerimi se srečujejo otroci in mladostniki?
Med temi otroci vidijo stres, ki ga lahko doživljajo zaradi šole ali staršev, kot tudi sovrstniki. Vsakodnevno se otroci spoprijemajo z mnogimi izzivi, ki vodijo v slabše počutje in s tem tudi v slabo duševno zdravje.
V šoli predstavlja stres preverjanje znanja. Posledica tega pa lahko dodatno povečajo še učitelji, ko učenec po odličnih ocenah prejme nižjo. “Kako si lahko dobil enko, če si vedno imel dobro oceno? NIkoli se ne vprašajo ali je bil za to kriv kak drug dejavnik, …” je povedala Emily. Velik strah torej predstavlja strah pred nižjimi ocenami, saj je potem velik pritisk ne samo s strani učiteljev, vendar tudi sovrstnikov. Sošolci lahko takega učenca ponižujejo. To pa ni edina oblika sovrstniškega nasilja, saj pride do velikega zbadanja tudi zaradi videza.
Velik pritisk vidijo tudi v družini. Kot primer so izpostavili devetošolce, ki se morajo v kratkem času odločiti v katero srednjo šolo se bodo vpisali. Nato doživljajo dodaten pritisk glede ocen, saj morda povprečje ne bo zadostovalo za vpis v šolo, ki je v veliko primerih večja želja staršev kot njih samih. Mladi so izpostavili, da želijo starši preko svojih otrok večkrat uresničiti svoje dolgoletne želje, kar pa njihovemu otroku bolj škodi kot koristi. V tem primeru otroci in mladi izgubijo tistega zaupnika, na katerega bi se mogli obrniti v najtežjih trenutkih.
Staršem sporočajo naj prepustijo odločitev šolanja svojim otrokom, da bodo delali kar želijo, v službi v kateri bodo uživali.
Občinski otroški parlamenti v Posavju potekajo v organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško v soorganizaciji s šolami. V letošnjem letu je za kulturni program v Krškem poskrbela OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško. Nastopil je Anžej Kociper, učenec 9. razreda, ki se uči harmonike pri Toniju Sotošku. V Brežicah pa je za pogostitev in kulturni program poskrbela OŠ Maksa Pleteršnika Pišece. Učenci so pripravili senčno lutkovno predstavo o naši zemlji.
Fotogalerija (Foto: ZPM Krško):
Srečanje smo zaključili z volitvami predstavnikov za nacionalni otroški parlament, ki bo v ponedeljek, 8. aprila 2024, v Državnem zboru Republike Slovenije ter volitvami nove teme, o kateri bomo debatirali na 35. Otroških parlamentih v novem šolskem letu.
Mestno občino Krško in občino Kostanjevica na Krki bosta zastopali Livija Zara Hauptman (OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, mentorica Martina Perašin) in Zala Kodrič (OŠ Podbočje, mentorica Jasmina Sankovič), občino Brežice pa bosta zastopali Emily Škof (OŠ Bizeljsko, mentorica Martina Rožman) in Zala Rogič (OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, mentorica Nina Berger).
Po podatkih Statističnega urada RS je stopnja umrljivosti zaradi samomora v EU-27 leta 2020 znašala 10,2 na 100.000 prebivalcev,16,9 za moške in 4,5 za ženske. Najvišjo stopnjo med državami članicami EU je imela Litva (21,3; med moškimi 38,0), najnižjo pa Ciper (3,5; med moškimi 4,5). V Sloveniji je bila med vsemi prebivalci 17,0, med moškimi pa 29,7. V vseh državah članicah EU-27 je bila stopnja med moškimi višja kot med ženskami.
TOM telefon
V prvi vrsti je TOM nastal kot čustvena opora otrokom in mladim, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami ali stiskami. Na brezplačni telefonski številki 116 111 lahko svetovalcem zaupajo svoje težave ali jih prosijo za nasvet in dodatne informacije. Anonimnost in zaupnost pogovora in klicateljev sta zagotovljeni. Na ta način želimo mlade vzpodbuditi k razvijanju samozavesti in komunikacijskih spretnosti ter jih pripraviti na samostojno reševanje konfliktnih situacij.
