Ples in demenca pri starejših
Ko pa slab spomin spremljajo še okrnjene druge funkcije kot so mišljenje, orientacija, načrtovanje, računanje, govorno izražanje, učenje idr., potem pa nam misli kaj hitro zatavajo k demenci. Upad na vsakem izmed naštetih področij še ne pomeni demence. Običajno gre za več zelo izrazitih in opaznih motenj pri delovanju starejše osebe. Natančno diagnozo po temeljitem pregledu postavi zdravnik.
Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, kjer pride do deformacije oz. odmiranja živčnih celic. Prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Zmanjšane možganske funkcije vplivajo tudi na sposobnost obvladovanja čustev, motivacijo, primerno družbeno vedenje in splošno družabnost osebe. Najpogostejša oblika je Alzheimerjeva demenca.
Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Vemo pa, da s preventivnimi aktivnostmi lahko zamaknemo mejo nastanka in hitrost napredovanja demence. Pri raziskavah o učinkovitosti preventivnih aktivnosti se je najboljše izkazal prav ples. Pravijo, da redna plesna aktivnost stimulira možgansko dejavnost v mnogo večji intenzivnosti kot ostali športi. Študije kažejo na to, da možganska dejavnost pri plesu zaustavi napredek demence, podobno kot lahko vodi telesna vadba do telesne kondicije. Prav tako se povečuje spominska sposobnost vida. Naši možgani morajo pri plesu aktivirati več funkcij možganov naenkrat; gibalno, racionalno, glasbeno. Ob tem se nam aktivirajo različni pozitivni čustveni procesi.
Ker v Zavodu Prosum pripravljamo aktivnosti predvsem za starejše, so nam znanja o povezanosti plesa in demence prišla še kako prav. Zato smo konec leta 2021 pričeli s plesom za starejše. S pričakovanjem smo čakali na odziv, ki je bil znatno nad pričakovanji. Starejši so se v paru zavrteli po plesišču enkrat na teden. In v plesu preprosto uživali. Obujali spomine, ko so plesi še bili nujna točka vsake zabave, veselice, druženja. Plesni učitelj Bojan Krevh, jih je vsak teden popeljal skozi korake osnovnih plesov; od valčkov in polk, vse do tanga.
Življenjska doba se povečuje, vedno več je starejših in tudi vedno več je demence. Zakaj je torej ne bi preprečevali s plesom. Za učenje plesnih korakov ni nikoli prepozno, nekateri potrebujejo več ponovitev, drugi manj. Učinek pa ima na zdravje, hkrati pa nam ponuja odlično zabavo. Tako lahko v plesu in demenci najdemo močno povezavo.
Če pa tudi vas zamikajo glasba in plesna dvorana, potem ste vabljeni vsak ponedeljek ob 17.30 v Prosvetni dom Artiče. Tudi če nimate para, ga boste našli na plesu. Vse, kar potrebujete je volja do plesa.
mag. Mihaela Kežman
ustanoviteljica Zavoda Prosum in doktorska kandidatka socialne gerontologije
