Prostorska stika na OŠ dr. Mihajla Rostoharja v Krškem
Že vrsto let ni dovolj - in primernih - prostorov za učence
KRŠKO Na Osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja se že vrsto let soočajo s prostorsko stisko. Ker v matični stavbi ni več prostora, trije oddelki posebnega programa trenutno gostujejo v prostorih Glasbene šole Krško, a ker ima v popoldanskem času glasbena šola pouk, to ni dolgotrajna rešitev. Kmalu si obetajo ureditev hiše na Vidmu, ki bo postala dislocirana enota šole za štiri oddelke, čimprej pa si seveda želijo nove šole v starem mestnem jedru Krškega.
Stavba že zdavnaj ni več primerna za današnje potrebe
V letošnjem šolskem letu imajo vpisanih 91 učencev
Stavba, v kateri domuje Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja je bila zgrajena v začetku prejšnjega stoletja, za potrebe današnje populacije otrok, ki se izobražujejo v njej, pa že zdavnaj ni več primerna. Prva težava je pomanjkanje prostora. V tem šolskem letu imajo vpisanih 91 učencev, prostorske razmere pa so enake kot pred desetimi leti, ko je šolo obiskovalo približno 40 otrok.
Trije oddelki se vsak dan selijo v Glasbeno šolo Krško
Prostorsko stisko zaenkrat rešujejo z vsakodnevno selitvijo treh oddelkov posebnega programa v prostore glasbene šole. Tomaž, eden od učencev omenjenih treh oddelkov, nam ob odhodu pove, da si nadvse želijo nove šole oz. več prostora. V prostore krške glasbene šole se odpravijo vsako jutro okoli osme ure, s seboj nosijo vso opremo, torbe in malico. Tam so lahko do 12.30 ure, ko se z opremo, računalnikom in didaktičnimi pripomočki vrnejo nazaj v šolo, pojasnjuje ravnateljica dr. Barbara Smolej Fritz.
"Imamo in nimamo prostora"
"V prostorih Glabene šole ne moremo puščati svojih sledi, popoldne tam izvajajo pouk"
V popoldanskem času ima namreč glasbena šola pouk in potrebuje učilnice za izvajanje svojega vzgojno-izobraževalnega procesa. In čeprav so zelo hvaležni, da so jih sprejeli, tam hkrati imajo in nimajo prostora, pa nam pove učiteljica Ida Ravnikar. "Pedagoški proces zelo težko kontinuirano teče. Naši učenci delujejo na konkretnem nivoju, mi pa v prostorih glasbene šole ne moremo puščati svojih sledi, saj v popoldanskem času tam izvajajo pouk. Ne moremo izobesiti plakatov in likovnih izdelkov, prav tako težko vzpostavljamo rutino, ki je potrebna. Se trudimo, je pa to daleč od tega, da bi lahko rekli, da zagotavljamo nek kakovosten pristop in delo."
Začasna rešitev bo ureditev hiše na Vidmu
To bo postala dislocirana enota za štiri oddelke šole
V sodelovanju z občino iščejo začasne rešitve, dokler ne bo zgrajena šola na novi lokaciji v starem mestnem jedru. Kmalu si obetajo ureditev hiše na Vidmu, ki bo postala dislocirana enota šole za štiri oddelke. "Na nek način bomo imeli tu v bližini dislocirano enoto, ker v matični stavbi ni več nobenega prostora za pouk," dodaja ravnateljica šole.
Prostorska stika pa ni edina težava
Prostori niso prilagojeni za težko gibalno ovirane otroke
Prostorska stiska pa ni edina težava, s katero se soočajo. Šolo obiskuje 17 težko gibalno oviranih otrok, prostori pa zanje niso prilagojeni, pojasnjuje varuhinja Irena Vasič. "Ti otroci so pretežno v prvem nadstropju, kjer ni primernih niti prostorov niti prilagojenih sanitarij. Imamo le eno previjalnico, ki se nahaja v pritličju. Dvigalo sicer imamo, a so potrebni transferji do dvigala, v prvem nadstropju pa je klančina, po kateri pridemo do razredov. Gre pa za otroke, ki so pretežno na invalidskih vozičkih."
"Že najmanjša ovira na tleh je lahko težko premostljiva"
Mateja Ivačič je mama Eve, ki obiskuje 3. razred Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja. Eva je deklica s slepoto ostanka vida, ker pa je gibalno ovirana, ima spremljevalca. "Glede na to, da ima Eva spremljevalca, je morda zanjo v tem primeru lažje, saj jo lahko opozori glede stopnic, medtem ko je za otroke, ki so na vozičkih težje." Že najmanjša ovira na tleh je lahko težko premostljiva, zato je za težko gibalno ovirane otroke, tiste, ki so na invalidskih vozičkih, tam treba zagotoviti klančine.
"Populacija učencev potrebuje še veliko drugih, prilagojenih prostorov in pripomočkov"
Kot dodaja dr. Barbara Smolej Fritz, "populacija učencev posebnega programa, pa tudi programa z nižjim izobrazbenim standardom potrebuje – poleg klasičnih učilnic – še veliko drugih, prilagojenih prostorov in pripomočkov, s katerimi lahko vzpostavljajo pogoje za njihov optimalni razvoj." In čeprav se učitelji trudijo izpeljati učne vsebine, želi ravnateljica končno zagotoviti dostojne razmere za pouk in bivanje.
Fotogalerija (Foto: ePosavje.com):
(eP)
