Srečanje potekalo v Brežicah
Generalni direktor policije mag. Senad Jušić se je v četrtek, 12. oktobra 2023, v Brežicah sestal s šefom hrvaške policije, glavnim ravnateljem Nikolo Milino. Glavna tema njunega pogovora je bila dvostransko sodelovanje med policijama obeh držav s poudarkom na okrepitvi aktivnosti, namenjenih učinkovitejšemu upravljanju meja in migracij.
Srečanje je potekalo na pobudo generalnega direktorja policije mag. Jušića in sledi dogovoru med notranjima ministroma Slovenije in Hrvaške Boštjanom Poklukarjem in Davorjem Božinovićem ob robu zasedanja Sveta EU za notranje zadeve konec septembra v Bruslju. Dvostransko srečanje je bilo namenjeno tudi analizi trenutnega stanja nedovoljenih migracij in s tem povezanih kaznivih dejanj, kot je tihotapljenje in trgovina z ljudmi, ter sklenitvi dogovora o intenziviranju sodelovanja pri preprečevanju nedovoljenega prehajanja skupne notranje meje s poudarkom na izravnalnih ukrepih.
Odnose med državama ocenjujeta kot dobre
Mag. Senad Jušić in Nikola Milina sta izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da so odnosi na področju policijskega sodelovanja dobri, pri čemer je mag. Jušić izrazil pričakovanje glede dodatne krepitve nadzora Hrvaške na zunanji schengenski meji, saj bi to nedvomno prispevalo k zmanjšanju nedovoljenih vstopov tudi v Slovenijo.
Sodelovanje med slovensko in hrvaško policijo je že tradicionalno dobro, ga pa želimo tako na lokalni kot regionalni ravni še poglobiti, pri čemer se nadejamo dobrih rezultatov tudi v okviru skupne operativne delovne skupine. Dodatno k tesnim odnosom prispevajo skupne aktivnosti v obliki mešanih patrulj in poostrenih nadzorov ter delovanje slovenskega policijskega atašeja v Zagrebu.
Skupne aktivnosti pri nadzoru na notranji meji in krepitev nadzora na zunanji schengenski meji
Generalni direktor policije mag. Senad Jušić je v pogovoru poudaril, da je schengensko območje velik dosežek, ki ga je treba ohraniti. Dejstvo pa je, da za njegovo normalno delovanje in celostno upravljanje z migracijami potrebujemo dobro varovane zunanje meje EU. Izpostavil je tudi, da podatki kažejo na vse večjo obremenjenost poti Bosna in Hercegovina–Hrvaška–Slovenija, kar se ne nazadnje odraža tudi v izrazitem povečanju nedovoljenih prehodov notranje schengenske meje.
Mag. Jušić je hrvaškega kolega pozval k dodatni okrepitvi nadzora na zunanji schengenski meji oziroma zunanji meji Evropske unije, saj bi to nedvomno prispevalo k zmanjšanju sekundarnih migracij in nedovoljenih vstopov v Slovenijo. Ob tem je izpostavil tudi pobudo obeh ministrov Poklukarja in Božinovića na Evropsko komisijo, da se ta aktivneje zavzame za sklenitev statusnega sporazuma agencije Frontex z Bosno in Hercegovino.
Fotogalerija (Foto: Policija):
Izvajanje mešanih patrulj
Šefa policij sta se strinjala, da so se mešane patrulje in tudi druge skupne aktivnosti v preteklih mesecih izvajale v skladu z dogovorom, tekoče in brez posebnosti. Dogovorila sta se, da bosta policiji nadaljevali z okrepljenim sodelovanjem v okviru mešanih patrulj in drugih skupnih aktivnosti, pri čemer si na regionalni in lokalni ravni izmenjujeta operativne podatke, se dnevno usklajujeta glede na časovne in krajevne zgostitve problematike ter na tej podlagi načrtujeta poostrene nadzore in zagotavljata optimalno razporeditev mešanih patrulj. Prav tako sta se dogovorila, da se bodo v aktivnosti vključili tudi kriminalisti z namenom odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi. Za uspešno upravljanje migracij pa bodo uporabili vsa tehnična sredstva, ki jih imata policiji obeh držav na voljo.
Letos slovenska policija prijela že 291 tihotapcev ljudi
Slovenska policija uspešno izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nezakonitih migracij, med katerimi je tudi odkrivanje organiziranih hudodelskih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi. Letos je policija do 4. oktobra 2023 obravnavala 260 primerov (v enakem obdobju lani 148), v katerih je bilo prijetih 291 tihotapcev ljudi (od tega 283 tujcev in 8 slovenskih državljanov) s 1.730 migranti. Za 261 tihotapcev je bil odrejen pripor. Med prijetimi tihotapci prevladujejo državljani Romunije (56), ki jim sledijo državljani Hrvaške (31), Srbije (26), Ukrajine (26) in BiH (11).
Slovenska policija je v prvih devetih mesecih letos (od 1. januarja do 1. oktobra 2023) obravnavala 44.969 nedovoljenih vstopov, od tega večino – kar 43.148 – na notranji meji s Hrvaško. Daleč največ nedovoljenih vstopov v državo na notranjih mejah je v letošnjem letu obravnavala Policijska uprava Novo mesto, ki ji sledi PU Koper. Med obravnavanimi tujci prevladujejo državljani Afganistana (13.943), Maroka (7.015), Pakistana (4.589), Bangladeša (3.236), Rusije (2.701), Indije (1.583), Turčije (1.564), Nepala (1.429), Kube (1.308) in Sirije (1.112). Letos je bilo do 3. oktobra 2023 evidentiranih 43.514 izraženih namer za podajo prošnje za mednarodno zaščito, kar je bistveno več od primerljivega obdobja v letu 2022, ko jih je bilo evidentiranih 350.
