Krčana na svetovnem prvenstvu v BBQ v ZDA (FOTOGRAFIJE)

Krčana na svetovnem prvenstvu v BBQ v ZDA (FOTOGRAFIJE) Foto: Špena BBQ

V petek in soboto, 26. in 27. oktobra, je na Svetovnem prvenstvu v BBQ prvič nastopila tudi slovenska ekipa, ŠPENA BBQ. Svetovno prvenstvo vsako leto poteka zadnji vikend v oktobru, v majhnem mestecu Lynchburg v državi Tennessee.

Letos je bila že 30. obletnica te tekme. Tekma se uradno imenuje Jack Daniel's World Championship Invitation Barbecue, ker je generalni sponzor te tekme vsako leto Jack Daniel's. Na to tekmo je povabljena le najboljša BBQ ekipa iz vsake države, prejšnji zmagovalci in zmagovalci vsaj 7 tekem v tem letu, prijaviti ali vplačati svojega mesta se ne da. ŠPENA BBQ je letos že drugo leto zaporedoma najboljša slovenska BBQ ekipa in tako že kvalificirana tudi za svetovno prvenstvo 2019. Ekipo sva letos sestavljala Iztok Drobnič (vodja ekipe) in Nataša Šal.

Potovanje v ZDA in čas pred tekmo

Letela sva 22. oktobra iz Zagreba, preko Pariza in Atlante v Nashville. Tam sva najela avto, s katerim sva obiskala Nashville in šla v nakup vseh stvari potrebnih za tekmo. V dveh dneh sva nabrala vse kar sva potrebovala in kljub temu, da so marsikatere sestavine tam drugačnega okusa, vonja in konsistence. Poskusila sva tudi čim več lokalnega BBQ-ja, da bi poskušala ugotoviti profil njihovega okusa, vendar je večina BBQ po njihovih povprečnih restavracijah precej rahlega okusa, popolnoma drugačnega od tekmovalnega. Zadnji večer v Nashvillu smo se dobili s škotsko in angleško ekipo, s katerimi smo se pogovarjali predvsem o naših strategijah, nabavi potrebščin in uživali v dobri glasbi, ki je tam zelo pomembna in dobra. Prijaznost ljudi je na jugu pregovorna, vendar je popolnoma resnična. Tako prijaznih ljudi nisva srečala še nikjer. Ker pa sva večinoma nosila reprezentančne majice in jakne, so naju ljudje ustavljali in spraševali, kje je Slovenija, nama želeli srečo na tekmi ali pa se celo hoteli slikati z nama, seveda sva vsem ugodila.

Avtodom, potovanje v Lynchburg in postavljanje »kampa«

25. oktobra ob 8. uri zjutraj sva dobila najin avtodom, ki je v dolžino meril kar 9,5m, imel je ležišča za 10 oseb, 2 steni pa sta se potegnili ven za dobre pol metra. Nikoli v življenju še nisem vozil ničesar niti približno tako velikega, ampak v ZDA sem smel in tudi sem. Po obvezni papirologiji in mojem dokazu da ga znam voziti, sva ga naložila in se odpeljala Lynchuburgu naproti. Vožnja je trajala približno dve uri in je potekala brez zapletov. Ko sva prispela na prizorišče sva padla v kolono avtodomov in ogromnih prikolic, ki so čakale na vhodu. Skoraj takoj za nama je prispel velik priklopnik podjetja Primo, ki je dostavil kar 70 keramičnih žarov za uporabo internacionalnih ekip(tudi midva sva dobila 3). Seveda smo se vsi morali umakniti, ker pa ni imel nihče vozila manjšega od 10 metrov, je bila to skoraj enourna dogodivščina. Kmalu so naju pospremili na najino mesto, ki je bilo na koncu hipodroma, poleg nam dobro poznane italijanske ekipe Friulli Violent Grillers in nemške ekipe Black Forest. Na najinem mestu je že stal en smoker in trije Primo žari. Smoker je bil starejši, oglat, na prikolici, kurišče na nivoju peke mesa in tik poleg mesa, vrata na obeh straneh smokerja. S takšnim smokerjem še nisva delala, ampak sva se nekako prilagodila, saj obvladava ogenj in dim. Smoker smo malo prestavili in iz njega zložili vsa drva. Nekaj ur kasneje pride nemška ekipa in začne hoditi okoli »našega« smokerja, jih vprašam za kaj gre, pa popolnoma živčni povejo da se gre za »njihov« smoker. Pokazal sem jim identični smoker od istega proizvajalca na njihovi parceli, pa so rekli da hočejo tega, ki ga imamo mi, ker so na njem pekli že lansko leto. Pa smo zamenjali popolnoma enake smokerje, samo, da je mir. Skoraj neverjetno pa je, da se je to čez kako uro ponovilo. Še ena nemška ekipa poleg te je hotela ravno ta smoker, ki so nam ga prejšnji Nemci dostavili, ker naj bi pripadal njim. Počasi sem imel že vsega dovolj. Šel sem do organizatorjev, ki se tisti moment niso najbolje znašli, pa sem vzel stvari v svoje roke. Vedel sem, da Italijani ne potrebujejo smokerja, ki so ga imeli na svojem prostoru, saj so ga uporabljali le za zakritje svojih smokerjev proizvajalca, ki je v sporu z organizatorji. Pa sem Italijanom zrihtal še en šotor, oni pa so nam dali smoker, ki ga tako ali tako ne bi uporabili. Po ponovnih premikih je potem ta tretji, popolnoma enak smoker, od istega proizvajalca, ostal pri naju. Po dobrem pregledu je bil mogoče še v najboljšem stanju in sigurno najbolj čist. Sledilo je postavljanje miz, stolov, šotora, napisov, zastav, lučk in ostalega.

Potek tekme

Za naju se je tekma začela že 25. oktobra zvečer, takoj po mednarodni večerji. Začela sva kuhati svojo govejo rjavo osnovo na žaru, ki sva jo kuhala do 26. oktobra do približno četrte ure zjutraj. Prav tako sva zvečer poskusno zakurila smoker, da vidiva kako se obnaša. Smoker ima veliko kurišče, ki lahko sprejme ogromno kuriva, vendar precej slabo tesni, zato je celoten zelo vroč. Ker se z regulacijo temperature ni dalo dobro znižati, sva jo morala regulirati z rednim nalaganjem zelo malo kuriva (2-3 briketi in eno poleno). Ko sva se prilagodila smokerju, je deloval dobro, vedela sva da ga bova lahko uporabila. 26. oktobra smo zjutraj imeli mednarodni kuhalni tečaj, kjer so nam še enkrat razložili vse osnove priprave tekmovalnega BBQ, profile okusov in začimbe. Kmalu za tem smo imeli sestanek vodij ekip, kjer so nam obrazložili pravila in nam vsem želeli čim več uspeha. S tem se je tekma tudi uradno pričela. Meso za mednarodne ekipe priskrbi organizator, ki naj bi ga dostavil ob 12.00, vendar je prišlo šele ob 15.00. Meso sva takoj pregledala in začela pripravljati. Svinjina je bila dobra, zato sem hitro obrezal mišice imenovane »money muscle«, ter jih pripravil za peko. Goveja prsa so bila zelo velika in tudi zelo dobra. Za njih sem porabil kar veliko časa za obrezovanje. Poleg dobljenih govejih prs, sva naročila tudi goveja prsa od zelo znane kmetije Snake river farms. Sicer so izjemno drage, vendar vredne svojega denarja. Pri svinjskih rebrih sva naletela na težave, bile so rezane preblizu hrbta in so imele v sebi tudi kost od vretenc, kar je za tekmo prepovedano ali pa meso dobi izredno nizke ocene. 2 uri sem hodil okrog in spraševal glede teh dobljenih reber, tudi druge internacionalne ekipe so dobile take. Kmalu se me je usmilil nek Američan in mi dal dvoje, ki jih ni uporabil. Zaradi tega sva tudi zamudila parado ekip, ki je bila tako ali tako okrnjena zaradi dežja, pa tudi zabavo v Jack Danielsu. Ko sem začel pripravljati piščanca, sem takoj opazil da so stegna velika, kože pa je zelo malo. Na tekmi je zelo pomembno da koža popolnoma objame celotno stegno, zato sem moral stegna močno zmanjšati in celo vzeti kosti ven, kar nisem počel še nikoli in se mi zdi, da ni najboljše, sigurno jih ne bom nikoli več. Goveja rebra, ki sva jih kupila za kuhanje po izbiti niso imela skoraj nič mesa, ličnice pa so imele skoraj 50% odpada. Vse meso sem skupaj pripravljal celih 6 ur (razpakiranje, umivanje, obrezovanje). Takoj po tem sva injicirala govedino in svinjino. Opazil sem, da imava mogoče nekaj časa za počitek, tako sva šla spat za 40 minut. Nato sva zakurila smoker, predvsem z njihovim hrastom in hickory-jem (neka njihova vrsta oreha). Meso sva začinila približno eno uro pred peko, govedino prvič na rahlo sladko, svinjino po znanem receptu. 27. oktobra ob 2.00 sva dala pečt svinjino in okoli 3.00 govedino. Dimila sva skoraj izključno z hickory-jem in nekaj z pecan-om (njihov oreh z velikimi in zelo okusnimi plodovi). Okoli 5:30 zjutraj sva dodala rebra. Okoli 7:00 sva zavila svinjino in govedino. Okoli 9:30 sva dala pečt piščančja bedra, obenem pa že pripravljala omake za glazure vseh kategorij in omako za oddajo v kategoriji omaka. Kuhala sva krompir za kategorijo kuharjeva izbira in pekla jabolčni crumble za kategorijo sladica, vanilijevo kremo in karamelizirano slanino sva naredila že prejšnji večer. Okoli 10.00 sva že pripravljala škatle za oddajo, vanje zlagala francoski peteršilj, pražila slanino in čebulo za pražen krompir, delala hren z jabolki in smetano. Ob 11:00 sem dal peč piščančje perutničke, ki pa se niso lepo spekle in so postale rahlo grenke zaradi pretirane karamelizacije. Zadevo sva poskušala rešit z omako, vendar verjetno ne najbolj uspešno. Ob 11:30 sva oddala omako, ob 12:00 kuhanje iz domovine (dimljene goveje ličnice, pražen krompir in hren z jabolki, ter gosta goveja juha s koščkom ličnice), ob 12:30 piščanca, ob 13:00 rebra, ob 13:30 svinjino, ob 14:00 goveja prsa, ob 14:30 pa desert. Naj na hitro še omenim da je ves čas tekme deževalo, kar je prizorišče spremenilo v blatno jamo. Ko sva vse oddala sva se oba sesedla od napora saj je adrenalin končno popustil. Oba sva iz sebe potegnila največ kar sva lahko.

Rezultati

Rezultati v BBQ tekmovanjih so precej kompleksni, tako kot tekma sama. Za vsako sodniško mizo sedi 6 sodnikov, najvišja ocena je 9, najnižja pa 2. Ocenjujejo se 3 stvari, izgled, okus in rahlost. Popolna ocena je torej 9,9,9. Za skupnega zmagovalca štejejo samo »glavne« 4 kategorije, piščanec, svinjska rebra, svinjina in goveja prsa. Podelitev je bila popolnoma »ameriška«, slavni govorci, slavne TV osebnosti, dobra glasba in super svetlobni efekti. Podelili so tudi nekaj nagrad »okoli« same tekme, za življenjsko delo na področju BBQ, za najboljšega prostovoljca in za novega Master sodnika. Nagrade se podeljujejo za vse, od 10. mesta višje, zato na žalost nisva slišala najinega imena. Po tradiciji zmagujejo ameriške ekipe, najboljša evropska ekipa vseh časov je bila 25. Glede na videno od drugih ekip, naše zelo omejene izkušnje (le dve tekmi pred Svetovnim prvenstvom), so nama vsi povedali da bova lahko zelo vesela, če ne bova popolnoma zadnja.

Kljub temu pa sva dosegla izjemne rezultate (tekmovale so 102 ekipe, 74 ameriških):

  • 34. mesto v omaki 
  • 18. mesto v kuhanju iz domače dežele/kuharjevi izbiri 
  • 90. mesto v piščancu
  • 67. mesto v rebrih
  • 38. mesto v svinjini 
  • 69. mesto v govejih prsih
  • 38. mesto v desertu 

skupno (4 kategorije mesa): 74 mesto

Ker so ameriške ekipe nekako v svoji kategoriji, se mednarodne ekipe rade primerjamo med sabo, mednarodno smo dosegli:

  • 7. mesto v omaki 
  • 7. mesto v kuhanju iz domače dežele/kuharjevi izbiri 
  • 18. mesto v piščancu 
  • 10. mesto v rebrih 
  • 6. mesto v svinjini 
  • 11. mesto v govejih prsih 
  • 12. mesto v desertu 

SKUPNO (4 kategorije mesa): 10. mesto

Če pa pogledamo sojenje, smo skupaj dobili kar 6 popolnih rezultatov 999 in na dveh sodniških mizah zasedli celo 1. mesto! Z rezultati sva izjemno zadovoljna, saj sva očitno močno napredovala ob primerjavi z ostalimi evropskimi ekipami in bila daleč od zadnjega mesta.

Pospravljanje in pot proti Memphisu

Oba popolnoma ubita sva se skoraj takoj po razglasitvi spravila spat. Zbudila sva se šele v nedeljo dopoldne, ko so že skoraj vsi odšli in kot zakleto je sijalo sonce. Po nekaj urah pospravljanja sva se spraševala kaj sedaj? Imela sva avtodom še 2 dni. Dobra volja zaradi dobrih rezultatov nama je dala še malo energije, zato sva se odpeljala v Memphis, ki velja za prestolnico BBQ.

Memphis

V Memphisu sva se nastanila v parku za avtodome v Gracelandu, torej poleg Elvisove hiše. V parku imajo tudi vse priklope za avtodome, tako da sva lahko spustila sivo vodo(umivalniki, tuš), katero sva imela zaradi pranja popolnoma polno. Vse sva do konca pospravila, hitra večerja v fast foodu za ovinkom in spat. Naslednji dan sva zjutraj naredila turo po Gracelandu, si ogledala Elvisova letala, njegovo hišo in okolico, ter njegov grob, popoldne pa odšla v mesto. Najprej na Beale street, kjer sva tudi jedla najboljši BBQ v ZDA, nato na obalo reke Mississippi opazovat nekaj njihovih legendarnih parnikov. Naslednji dan sva se odpeljala nazaj v Nashville, oddala avtodom in odletela domov. Domov sva prispela 31. oktobra. okoli 17. ure, močno utrujena in oba precej resno bolana.

Zahvale

Zahvaliti se morava tudi sponzorjem, brez katerih naš nastop ne bi bil mogoč, zlatim sponzorjem I.H.S. in ŠPENA, srebrnim NUMIP, bronastim TIPS, QTECHNA, BUBKA BAR in GOFAR. Prav tako se zahvaljujeva KCBS IOT, družini Drobnič iz Krškega, knjigovodskem servisu Irena Kos s.p., Angus&Oink in Kosmos Q.

Prihodnost

Letos nameravamo narediti še vsaj en javni tečaj BBQ, mogoče tudi kako potopisno predavanje na temo nastopa na svetovnem prvenstvu. Naučila sva se ogromno glede nastopa na svetovnem prvenstvu, naredili bomo vsaj 3 treninge pred nastopom naslednje leto, kjer bomo simulirali vse razmere kot so tam. Naslednje leto bomo zagotovo nastopili tudi z našim novim članom Domnom Jenkom in mogoče njegovo partnerko Polono. V naslednjem letu bi radi nastopili še na vsaj dveh pomladanskih tekmah, ter seveda na slovenski tekmi avgusta preden se spet vrnemo v ZDA. Že zdaj naj povem, da zbiramo sponzorje za naslednje leto.

Iztok Drobnič
Vodja ekipe ŠPENA BBQ

FOTOGRAFIJE (16)


Poglejte tudi