Skip to main content
Petek, 29. marec 2024
24.03.2021
08:50
Medijska pismenost
Grafika: ePosavje
Že v prvem prispevku o medijski pismenosti smo zapisali, da lažne novice niso nekaj novega, nove so le poti njihovega širjenja in pa dejstvo, da postajajo sestavni del našega vsakdana.

Če je »nekje« objavljeno, še ne pomeni, da je resnično

Ker so lažne novice žal postale del našega vsakdana, so posledično vse globje tudi posledice njihovega širjenja. Tehnologija je dejansko omogočila in spodbudila širjenje laži in neresnic. Pogosto gre za izmišljene novice, ki nas namenoma zavajajo. Nekomu je v interesu, da v nas vzbudi oziroma poglobi določene predsodke in strahove

Poglejmo primer:

Januarja leta 2016 je celo v medijih dva tedna krožila novica o rusko govorečem dekletu nemškega porekla, ki naj bi bila pogrešana 30 dni in naj bi jo posilili migranti. Zelo hitro je bilo znano, da si je dekle vse skupaj izmislilo, vendar to ni zaustavilo širjenja lažne novice. V Nemčiji je zaradi te lažne novice prišlo celo do protestov, ki so zahtevali strožje ukrepe glede migrantov.

Ko popolna izmišljotina zaokroži po spletu in v javnosti

V tem primeru je bil vzgib »širilca« novice jasen – strožja azilna politika in strožji ukrepi za migrante. Na podlagi popolne izmišljotine, ki so jo v nezavednem strahu in ob podpihovanju določenih politikov, širili ljudje tudi preko družbenih omrežij (Facebook, Twitter,…). Pogosto pa tudi določeni mediji.

Kako prepoznati lažne novice?

Zato se pri vsaki prebrani novici, ki kar kliče po »ukrepanju«, ustavimo in premislimo. Zelo dobrodošla pri tem je je shema, ki jo je pripravilo Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov, ki je je prevedena je v 37 jezikov.

Kako prepoznati lažne novice

Vir: Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov

»Namen lažnih novic je spodbujanje in ustvarjanje čim večjega občinstva, saj je obstojnost tovrstnih novic odvisna od klikov na povezavo; s kliki novica regenerira oglaševanje in posledično financiranje (Rochlin, 2017, str. 388). Po raziskavah sodeč (Gabrielkov, Ramachandran, Chaintreu in Legout 2016, str. 1–7) 59 % novic, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih oz. so tam kot sekundarni vir deljenja občinstva, ni prebranih v celoti pred delitvijo. Ta fenomen je toliko očitnejši pri lažnih novicah; občinstvo se ne vpraša po verodostojnosti novice, saj je več kot polovica občinstva ne pregleda v celoti. S tem namenom ustvarjalci lažnih novic sestavijo provokativen, šokanten in senzacionalističen naslov z namenom, da novico deli več ljudi. Sodobna tehnologija namreč omogoča dostop do neskončne količine informacij, individuum pa potem ne zna presoditi ali ločiti relevantnih od manj relevantnih, na dejstvih temelječih informacij od lažnih oz. zavajajočih.« (Petrič Nina, Postfaktična doba kot orodje boja med normativnim novinarstvom in družbenimi mediji, magistrska naloga, FDV, 2019)

Ne verjemite vsemu, kar preberete na internetu

Ne verjemite vsemu, kar preberete na internetu. Boljši pristop je, da dvomite o vsem, kar berete ali vidite, predvsem pa NE VERJEMITE LE ENEMU VIRU.

Viri lažnih novic so zelo različni, družabna omrežja pa so najpogostejša platforma za njihovo deljenje. O družabnih omrežjih, kot so Facebook, Twitter, Snapchat ipd. ne smemo razmišljati zgolj kot o straneh, namenjenih komunikaciji, ampak tudi kot o kanalih, prek katerih se širi politična ali kakršnakoli druga propaganda.

5 nasvetov, kako prepoznati lažne novice

  • Če vas zanima neka tema ali polemika, pobrskajte nekoliko globlje. Preberite proti argumente, preverite, ali gre morda za starejšo sliko ali video, ki so ga preuredili in ga izvzeli iz konteksta.
  • Preverite vire. Poskušajte ugotoviti izvor informacij, ki jih berete in se prepričajte, da gre za zanesljive vire. Kadar berete članke, si oglejte njihove izvorne povezave.
  • Eden izmed najpomembnejših načinov za zaščito pred lažnimi novicami je kritično mišljenje. Bodite kritičen bralec. Dvomite o vsem, kar vidite. Postavljajte veliko vprašanj, raziskujte in bodite pozorni, če se stvari ne ujemajo. Pomembno je, da ostanete skeptični.
  • Pazite se domnevno resničnih zgodb, ki so se zgodile »prijatelju prijatelja.« To je običajna praksa urbanih mitov, da bi zgodba pridobila verodostojnost.
  • Ne oblikujte mnenj na podlagi čustev – počakajte nekaj časa, preden se opredelite. Lažne novice so v veliko primerih namreč ustvarjene z namenom, da pri bralcih vzbudijo ekstremno reakcijo.

(povzeto po spletni strani safe.si)

Kaj je medijska pismenost in zakaj je pomembna?

Medijska in informacijska pismenost pomenita usposabljanje in izobraževanje vseh državljanov, da postanejo kompetentni, kritični in pismeni uporabniki najrazličnejših medijev in komunikacijskih storitev. Medijsko pismeni uporabniki znajo poiskati informacije, jih ovrednotiti in tudi posredovati. V digitalni dobi, v kateri je možnost ustvarjanja in deljenja sporočil dana vsakomur, je nujno, da znamo vsebine kompetentno sprejemati, jih ovrednotiti in šele nato deliti, pri tem pa se zavedati posledic svojih dejanj.

Tamara Vonta

medijska pismenost
krško
brežice
sevnica
radeče
kostanjevica na krki

Pridružite se nam

Poglejte tudi

Novice iz Posavja