Skip to main content
V Posavju 9° C Četrtek, 2. december 2021
16.03.2021
15:46
Medijska pismenost
Grafika: ePosavje
Na naših straneh začenjamo s serijo zapisov o medijski pismenosti. Kot ugotavljamo, ta ni ropotija - je nuja! V prvem zapisu o lažnih novicah. Kako prepoznamo lažne novice? In kaj sploh so?

Medijska pismenost ni ropotija, je nuja!

Kaj so lažne novice?

Besedna zveza "lažne novice" oziroma "fake news" je postala globalno znana in popularna v času predsedovanja oziroma »tvitovanja« ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Predstava o pojavu, ki ga opisuje, je šla v dve nasprotujoči si smeri:

  • lažna novica je laž sama po sebi,
  • lažna novica je vse, kar mi s pozicije moči ne ustreza.

Lahko bi rekli, da obstajajo že od nekdaj

Pa vendar gre za pojav, ki se je rodil in rasel vzporedno z informacijo, skupaj z resnico, če jo jemljemo strogo in ozko v okviru prikazovanja dejstev. Lahko bi rekli, da obstaja od nekdaj. A nikoli v zgodovini ni imela takšnih možnosti širitve med ljudmi, kot jih ima danes. Širitev informacij preko družbenih omrežij je hitra, doseže veliko več ljudi kot klasični mediji. S tem imajo družbena omrežja neverjetno moč oziroma vpliv na nas. Polemik o tem, če so družbena omrežja mediji ali ne, še ni konec, stroka si ni edina. Res pa je, da se zadeve vse bolj nagibajo v prid temu, saj so tudi družbena omrežja vse bolj "urednikovana".

Primeri lažnih novic

Prvi primer

Konec januarja je pisatelj Goran Vojnović kolumno v Dnevniku posvetil lažni novici oziroma posnetku, ki naj bi ga v času potresa na Hrvaškem v gozdu zabeležila kamera za sledenje živalim. Posnetek je bil izjemen, "gozdna tla so dobesedno poplesavala in se skupaj z drevesi in manjšimi skalami zibala sem ter tja". Zato ga je delil. Kmalu se je izkazalo, da je posnetek že pred leti nastal v Kanadi.

Opisan primer ni povzročili nobene škode, ne posamezniku, ne družbi, a žal ni vedno tako. Tako kot je danes tudi vse manj zagotovil, da se kakšna lažna novica ne bo širila po običajnih ustaljenih medijskih kanalih. A so možnosti za to bistveno, bistveno manjše.

Drugi primer

Še en primer s Twitterja. Na fotografiji naj bi bila Petrinja po rušilnem potresu:

Primer lažne novice, Petrina, Hrvaška s twitterja


V resnici gre za fotografijo iz leta 2016, ko je osrednjo Italijo prizadel rušilni potres in med drugim uničil zgodovinsko mesto Amatrice.

Predstavljajmo si, da plavamo v morju informacij, ki nam jih posredujejo z vseh strani, z vseh platform, po vseh kanalih. Sprejemamo jih selektivno. Grobo rečeno, si najbolj zapomnimo tiste, ki so najbolj v skladu z našimi prepričanji, pa tiste, ki so našim stališčem najbolj nasprotujoče.

Kako pa vem, če so resnične?!

Eden od odgovor na to vprašanje je – kredibilen vir. Več o tem pa v naslednjem zapisu.

Medijska in informacijska pismenost sicer nimata enotne definicije, kar pa ne pomeni, da nista eni izmed najpomembnejših veščin človeka 21. stoletja. Slovenska zakonodaja (11. člen Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah) medijsko pismenost definira kot: "... spretnosti, znanje in razumevanje, ki uporabnikom omogočajo učinkovito in varno rabo medijev ter avdiovizualnih medijskih storitev". Medijska in informacijska pismenost torej predstavljata temelj za analizo, vrednotenje, ustvarjanje in dostop do sporočil v najrazličnejših oblikah - od tiska do videa in interneta. Ključni sta za razumevanje vloge medijev in informacij v sodobni družbi. Še zdaleč ne pomenita samo zaščite otrok pred neželenimi sporočili. Dandanes ne bo zadostovalo, če izklopite televizor in s tem otroku preprečite dostop do vsebin, ki bi mu lahko škodovale. Dejstvo namreč je, da so mediji v našem kulturnem okolju tako zakoreninjeni in vseprisotni, da se jim ne morete izogniti. Če želite biti aktivno vključeni v družbo, bo tudi bolje, da se jim ne izogibate, temveč se jih naučite uporabljati sebi v prid. Mediji namreč ne vplivajo na našo kulturo, temveč so naša kultura.

Medijska in informacijska pismenost pomenita usposabljanje in izobraževanje vseh državljanov, da postanejo kompetentni, kritični in pismeni uporabniki najrazličnejših medijev in komunikacijskih storitev. Da znajo poiskati informacije, jih ovrednotiti in tudi posredovati. V digitalni dobi, v kateri je možnost ustvarjanja in deljenja sporočil dana vsakomur, namreč ni dovolj, da znamo vsebine le kompetentno sprejemati, pomembno je tudi, da jih znamo ustvarjati in deliti, pri tem pa se zavedati posledic svojih dejanj. Postati medijsko pismen pomeni tudi učiti se interpretirati najrazličnejša sporočila ter postavljati prava vprašanja o tem, kaj gledaš, bereš ali poslušaš. Pomeni znati poiskati informacije, ki jih potrebuješ, in razumeti, kako delujejo mediji. Pomeni tudi razumeti, da sporočila niso vedno nevtralna, objektivna in nezaznamovana s predsodki ali stališči ter da pomembno vplivajo na oblikovanje naših stališč in odnosa do sveta, sprožajo pa lahko tudi burne čustvene odzive. Biti medijsko in informacijsko pismen pa pomeni tudi znati uporabljati informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, s pridom izkoriščati vse njene prednosti, vendar se tudi zavedati njenih pasti in se znati zaščiti pred njimi. Medijska in informacijska pismenost nista cilj, ki bi ga bilo mogoče osvojiti naenkrat in za vselej, sta vseživljenjski proces. Zato je tudi zmotno prepričanje, da je medijsko in informacijsko opismenjevanje namenjeno le otrokom in mladim. Potrebujemo ga vsi in to vsak dan.

Povzeto po:

  • http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/media-development/media-literacy/mil-as-composite-concept/
  • https://www.medialit.org/reading-room/what-media-literacy-definitionand-more https://www.betterinternetforkids.eu/web/portal/practice/awareness/detail?articleId=4400860
  • https://www.mipi.si/teme/otroci-in-mediji/izsel-prirocnik-187spletno-nasilje-in-spletne-zlorabe-otrok-in-mladostnikov171
  • http://www.medijskapismenost.net/o-medijskoj-pismenosti 
  • https://casoris.si/kaj-so-lazne-novice-in-druge-dezinformacije-in-kaj-pomeni-biti-medijsko-pismen/

(eP)

medijska pismenost
eposavje

Pridružite se nam

Novice iz Posavja