Skip to main content
Petek, 29. marec 2024
04.05.2021
22:15
Medijska pismenost
Grafika: ePosavje
Na internetu lahko kdorkoli objavi tako rekoč karkoli. Kar je lahko velik problem. Zakaj že?!

Dvomim, torej sem

Že nekaj časa se strokovnjaki in laiki ukvarjamo s t.i. »krizo zaupanja«. Morda smo se na začetku najbolj osredotočali na krizo zaupanja v institucije, a zdi se, da negotovost razmer, v katerih je trenutno svet, občutek negotovosti in množica neodgovorjenih vprašanj, prispevajo k temu, da dvomimo o vsem. No, razen o tistem, kar povedo ali napišejo »prijatelji«. Četudi le s Facebooka.

V takšni klimi in ob obilju informacij ljudje najlažje sprejemamo vsebine, ki so lahko razumljive, pa takšne, ki potrjujejo naše notranje prepričanje ali celo dileme. A vendar je svet precej bolj kompleksen in dogajanja ni moč preprosto postaviti na os črno – belo. Drži pa, da je to najlažje. Poenostavljanje in črno-belo prikazovanje problema, dogodka, človeka ni novost, ne drži tudi, da je to le stvar družbenih omrežij, takšno strategijo ubira tudi določen delež medijev. Pogosto pod krinko tega, da pač »dajo ljudem, kar imajo radi«. Predvsem pa, da razburkajo naša čustva in nas umestijo na gugalnico »dobro« ali »slabo«, »črno« ali »belo«, »prav« ali »narobe«. To je najbolj enostavno, obenem pa povzroči najmočnejši odziv javnosti.

Geneza »krivde«

Na primer: CSD ni odvzel otroka. Na CSD itak nič ne delajo. Tam so v glavnem ženske, ki pijejo kavo in zažirajo proračun. CSD je kriv. Ukinimo CSD.

To je neodgovorno in strašno početje, to je javno linčanje določene skupine ljudi in institucije kot take. Ne poznamo dejstev, ne poznamo zgodbe, o tem vemo le, kar je z mastnimi črkami napisano v naslovih tabloida ali pa je nekdo navrgel na svoji »lajni« družabnega omrežja. Naenkrat postane resnica!

(Op.p. : opozarjam, da to ne pomeni, da napake v sistemu niso možne, da ukrepi kdaj niso pravi, da kdo ne opravlja svojega dela tako, kot je treba…)

Preverite vire

Grafika: safe.si

Še lažje pa je to početi na družbenih omrežjih, ki imajo danes tudi neprimerno večji doseg od klasičnih medijev. Preprosto zapišeš nekaj, lahko tudi laž. Pograbijo sledilci in razvije se lahko prava mobilizacija ali celo linč. Širi se z veliko hitrostjo in vmes še vsakdo kaj doda. Ker pa je to povedal naš znanec ali prijatelj s FB, ki vedno »pove po pravici«, ki »veliko ve« in je to izvedel »od svojega najboljšega prijatelja iz prve roke«, potem zadeva gotovo drži.

Če izmišljotina dobro »zavibrira« in vplete veliko ljudi, pristavi lonček še kakšen »dobri, stari« tabloid in »portal«, kjer je edino merilo objave število pričakovanih klikov in – voila - kar naenkrat je vse res! Ko pa začne takšne okoliščine izkoriščati politika…no, o tem pa kdaj drugič :)

Tamara Vonta

medijska pismenost

Pridružite se nam

Poglejte tudi