Obraz Posavja - 03 - Anja Borovinšek (FOTO in VIDEO)

Obraz Posavja

Anja Borovinšek

Koprivnica je kraj, od koder prihaja Anja Borovinšek. Po končani osnovni šoli se je vpisala na Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice, smer ekonomski tehnik, v letu 2019 pa končala podiplomski študijski program Menedžment kakovosti na Fakulteti za organizacijske študije in postala »magistrica menedžmenta kakovosti«.

"Po horoskopu sem rakica. Od hrane lahko rečem, da obožujem, vse kar je povezano z mesom. Nisem ravno za kakšne specialitete, ampak imam raje okusno domačo hrano, bodisi pripravljeno na tradicionalen ali modernejši način. Težko se uprem dobrim in privlačnim sladicam. Moja najljubša barva je modra. Svoj prosti čas namenjam glasbi, za »sprostitev« pa si rada vzamem tudi čas za klepet s prijatelji, izlet, skok na morje ali smučanje. Sem ciljno usmerjena. Želim, da so stvari, ki se jih lotim zorganizirane in cilji, ki si jih zastavim realizirani, čeprav me včasih do tja vodi tudi trnova pot."

Kako Anja razmišlja o praznikih, novem letu in veselem decembru, ko se že vse umiri, ko je to nekako za nami?

"December in z njim povezani prazniki so zame poseben čas v letu. Ker živim na vasi, lahko rečem, da v mojem domačem kraju tudi v tem času preživljamo mirne dni, saj pri nas ni nakupovalne mrzlice, ki zaznamuje omenjeni mesec v večjih mestih. Zelo rada se udeležim prireditev, ki se dogajajo v tem času in si ogledam praznične luči v katerem izmed večjih mest. Rada izdelujem praznične aranžmaje, pripravim božične in novoletne voščilnice, spečem praznične piškote in preživim čas z mojimi najdražjimi. Pomembno se mi zdi, da v praznike vnesemo svoj osebni pomen in se osredotočimo na to, kaj je za nas pomembno. Prazniki za marsikoga predstavljajo stresno obdobje, saj jim priprave na le-te pomenijo dodatne naloge in obveznosti, na kar ima po mojem mnenju vedno večji vpliv tudi zunanji komercialni svet, ki nas dandanes usmerja v vedno bolj materialističen aspekt. Žal, se mi zdi, da se je s tem tudi razvrednotil primarni pomen in namen praznikov."

Ali Anja verjame v novoletne zaobljube? Katere so tiste, o katerih ljudje veliko govorijo? Je kakšno odločitev o njih sprejela tudi sama?

"Novo leto je čas za spremembe in nove začetke. Novoletne zaobljube so v naši populaciji izredno pogoste, a le redki se jih držijo in v njih vztrajajo. Med najpogostejše novoletne zaobljube po mojem mnenju spadajo predvsem tiste povezane z našim zdravjem in počutjem (npr. jesti zdravo hrano, izguba teže, prenehanje kajenja, piti manj alkohola) izboljšanjem financ (npr. privarčevati več denarja), kariere (npr. menjava službe, dodatna znanja) ter osebnostnih lastnosti (npr. postati bolj organiziran, sistematično upravljanje časa). Sama si ne zadajam posebnih novoletnih zaobljub, saj imam že vnaprej jasno postavljene kratkoročne in dolgoročne cilje, ki me usmerjajo na osebni in karierni poti."

Anja ima poseben odnos s slaščicami. Tudi nas iz ePosavja je presenetila. Od kje Anji roka za sladice in žilico za dobro kuhanje? Kateri recept je tisti, ki je Anji bil največji izziv, s čim najraje postreže prijateljem?

"Kuhanje in sladice so mi bile položene v zibelko. Moja mami je odlična kuharica in slaščičarka, njene umetnine me vedno znova fascinirajo. V procesu kuhanja in peke slaščic sem sodelovala že od malega, saj sem vedno rada pomagala mamici in stari mami pri pripravi le-teh. Nasvete pri kuhanju pa sem rada vedno upoštevala tudi od stare mame, ki je bila vedno vesela, ko sem izrazila željo po sodelovanju pri pripravi hrane. Največji izziv mi je bil zagotovo speči krofe. Krofi so estetsko zelo zahtevni in ponosna sem, da jih danes spečem – okusne in lepe kot moja mami. Tudi prijatelje vedno rada postrežem s kakšno dobro, sočno in okusno sladico, ob kateri pa zagotovo ne sme manjkati kozarček dobrega vina."

Anja Borovinšek je polna presenečenj. Danes pa je ne bomo predstavili le kot odlične domače slaščičarke. Anjo Borovinšek namreč že od otroških let spremlja glasba.

"Narodno-zabavna glasba in harmonika lahko rečem, da sta pri nas doma. Doma smo imeli cel kup kaset raznih narodno-zabavnih izvajalcev in videokaset prireditev / koncertov, domače glasbe. Medtem, ko so moji vrstniki poslušali in gledali pravljice / risanke, sem jaz vrtela in poslušala domačo glasbo, na katero sem vedno rada tudi zaplesala. Vsakodnevno je bil na mojem sporedu predvajanja obvezno Ansambel Lojzeta Slaka in Franci Rajgl, saj sem njuno glasbo naravnost oboževala. Kot majhna punčka sem rada prisluhnila »atkotu« (stari ate), ki je igral diatonično harmoniko in vedno izpolnil vse moje glasbene želje. Njegovo igranje in zvok same diatonične harmonike sta me vedno znova fascinirala. S tem se je v meni prebudila tudi želja po igranju na diatonično harmoniko, ki pa se je, po dolgem prepričevanju atija in mamice, uresničila, ko sem bila stara 11 let. V roke me je dobil učitelj Franc Rajgl, ki pa se je zelo dobro zavedal, da mi je glasba Lojzeta Slaka pisana na kožo. Začetek igranja na diatonično harmoniko ni bil lahek, saj je bilo potrebno vložiti veliko vaj in truda, da je bil končni rezultat uspešen. Poleg moje volje in vztrajnosti za vajo, pa mi podpora moje družine pomeni največ. Družina mi je konec koncev tudi omogočila, da sem danes to, kar sem – Anja, s harmoniko v roki."

Anjo Borovinšek smo povprašali, kakšno je življenje s harmoniko? Katerih uspehov se rada spominja? S čim se rada pohvali? Življenje s harmoniko Anja opiše kot posebno poglavje v knjigi njenega življenja.

"Ni mi žal za niti en dan, ki sem ga namenila za vaje oz. za čas preživet s harmoniko. Z igranjem v različnih krajih sem spoznala veliko novih ljudi in hkrati pridobila veliko novih izkušenj in tudi prijateljev. Posebna izkušnja zame je bilo leto 2012, ko sem prejela povabilo k igranju v dekliškem sestavu, ko smo se takrat mlade punce poimenovale »Č'belce«. Skupaj smo igrale kakšni dve leti, nato pa so se naše poti razšle. V meni je nenehno bila želja po nadaljnjem igranju v ansamblu z večglasnim moškim petjem. Tako sem se leta 2015 odločila za ustanovitev novega štiričlanskega ansambla, s tričlansko moško ekipo, ki smo si nadeli ime Ansambel Posavski veseljaki."

Anja Borovinšek se je udeležila dveh tekmovanj in sicer tekmovanja za Pohorsko coklo ter Državnega prvenstva harmonikark, kjer je leta 2012 osvojila srebrno medaljo, leta 2013 pa prav tako srebro in še nagrado za najprikupnejšo harmonikarko. Nagrada za najprikupnejšo harmonikarko Anji Borovinšek veliko pomeni: "Ta nagrada nosi zame prav posebno vrednost, saj potrjuje dejstvo, da so pri igranju poleg kvalitetne izvedbe pomembni tudi nasmeh, dobra volja in pozitiven vtis, ki ga predaš občinstvu."

Kakšne cilje ima Anja Borovinšek? Kaj nam obeta v prihodnje?

"Moji cilji za naprej so še naprej strmeti k nenehnemu samoizpopolnjevanju, osebnostnem in kariernem razvoju. Vsekakor pa si želim tudi, da z mojimi Posavskimi veseljaki uresničimo zastavljene cilje, ostanemo še naprej tako dobri prijatelji in skupaj premagujemo ovire."

Anja Borovinšek in njena harmonika pa ne bosta ostali le doma v Koprivnici. Čas je za Slovenijo. In ob tej priložnosti, se Anja Borovinšek odloči, da nam predstavi svoje fante – Posavske veseljake.

Ansambel Posavski veseljaki so štiričlanska zasedba, ki – kot pove že samo ime – prihajajo iz Posavja, natančneje iz Koprivnice, Brestanice in Studenca. Ansambel sestavljajo Jernej Cvek (vokal), Anja Borovinšek (harmonika, klaviature), Dejan Novak (kitara, vokal) in Boštjan Podgoršek (bas kitara, kontrabas, vokal).

"Res je, da je ansambel nastal na mojo pobudo. Na družabnih omrežjih in spletnem portalu za narodno-zabavno glasbo sem objavila razpis, da iščem člane za ustanovitev novega ansambla. Kmalu me je kontaktiral prvi kandidat, David Mlakar, ki je znal poprijeti za bas kitaro, pa tudi petje 1. tenorja mu ni bilo tuje. Čez nekaj dni sem prejela sporočilo našega drugega člana, Dejana Novaka, ki se je predstavil kot kitarist in 2. tenorist. V trio zasedbi smo tako vadili kakšno leto dni. Zaradi želje po večglasnem petju pa smo vztrajno iskali še četrtega člana. To je postal Boštjan Podgoršek, ki igra na bas kitaro, kontrabas in poje 1. bas," pove Anja.

Ker so se jim kmalu pojavili prvi nastopi, je bilo potrebno izbrati ime ansambla. Posavski veseljaki pa že imajo tudi prvi uradni videospot.

Za hec

Poskočna polka "Za hec" je njihova prva avtorska skladba. Matej Kocjančič je napisal besedilo, Brane Klavžar je prispeval melodijo. Pesem govori o fantu, veseljaku, ki živi svoje dni na malce hudomušen in predvsem zabaven način. V pesmi šaljivo pove, da če si zadovoljen z malim, lahko imaš prav vse, kar si želiš. Zanjo so posneli tudi videospot v Studiu Hribar.

Pijte modro

Njihova druga lastna skladba pa je nastala s prav posebnim namenom. Ob naključnem srečanju z vinarjem Lojzetom Kerinom (Vinarstvo Kerin) se je čisto nepričakovano porodila ideja o predstavitvi modre frankinje in samega vinorodnega okoliša Posavje tudi v glasbeni obliki. Tako je nastala skladba »Pijte modro (frankinjo)«, za katero je besedilo prispeval Matej Kocjančič, melodijo pa Marjan Turk. Pesem predstavlja, kako modra frankinja že stoletja združuje celotno regijo Posavje, hkrati pa govori tudi, da je potrebno piti modro in z mero.

Za glasbeno produkcijo je poskrbel Studio Hribar, za video produkcijo pa TV Veseljak. Videospot je bil ustvarjen jeseni, v času trgatve v vinorodnem območju Posavje, natančneje v idilični Hiši frankinje Kerin v Straži pri Krškem. Glavna vloga v zgodbi je bila dodeljena njihovim štirim prijateljem, muzikantom, iz različnih posavskih ansamblov.

Anja Borovinšek ob tem pravi, "da realizacija omenjenega projekta ne bi bila mogoča brez vseh, ki so s svojim prispevkom dodali kamenček v naš glasbeni mozaik. Ob tej priložnosti naj se ponovno iz srca zahvalim vsem sponzorjem za izkazano zaupanje, pomoč in finančna sredstva pri ustvarjanju projekta. Videospot si lahko ogledate na YouTubu in Televiziji Veseljak. Prijetno poslušanje in ne pozabite – Pijte modro (frankinjo)!"

Kako Anja Borovinšek razmišlja o narodno zabavni glasbi. Ansamblov po Sloveniji je namreč veliko, konkurenca je močna, zahtevni poslušalci pa zadnje čase težko najdejo med vsemi tiste res dobre, najboljše - tako instrumentalno kot tudi vokalno.

"Narodno-zabavna glasba je zame kraljica. V današnjih časih upam trditi, da ima skoraj vsaka vas že svoj ansambel. Pa vendar menim, da se ansambli danes med seboj ločijo predvsem v načinu izvajanja glasbe. Sama sem ljubiteljica enostavne, preproste, ljudske glasbe, ki gre v uho in jo je enostavno zažvižgati na vsakem koraku. Tega se držimo tudi v ansamblu Posavski veseljaki. Prava narodno-zabavna glasba mora priti iz srca, igrati jo moraš z dušo. Menim, da je v zadnjem času vedno več moderniziranega izvajanja narodno-zabavne glasbe, ki vedno bolj razvrednoti primarni namen in pomen glasbe, ki so jo ustvarili »zlati« Slaki, Avseniki, Mihelič, itd. Mladi ansambli imamo ogromno zapuščino, katero je potrebno ohranjati. Vse pogosteje se ansambli za uspeh v močni konkurenci poslužujejo tudi priredb tujih hitov, s čimer se zvišuje priljubljenost predvsem pri mladih. Žalosti me predvsem dejstvo, da poslušalci od narodno-zabavnih ansamblov vedno bolj zahtevajo obsežen repertoar rock, pop in druge zabavne glasbe. Če danes kot ansambel ne igraš slovenskih in tujih zabavnih hitov, si enostavno prezrt v množici izvajalcev."

ePosavje.com