Skip to main content
V Posavju 14.4° C Sreda, 20. oktober 2021
17.04.2021
09:01
Stanka Hrastelj
Foto: ePosavje.com

Pijansko Krško

Prišla sem na odlično idejo, za katero slutim, da bo doživela naravnost bajni uspeh. Ne, ne gre za podjetniško iskro, ki bi jo bilo potrebno greti v inkubatorju, preden bi shodila in začela prinašati denarce. Niti mi ni do osebne koristi, kajti razmišljam altruistično. Gorim za skupnost – za naše čudovito mesto in občino in za vse, ki bodo od blizu in daleč prišli v naše loge. Idejo sem natančno razdelala, upoštevala izhodiščne danosti in vrednote, ki jih je treba zasledovati in tako naprej in tako naprej.

Takole gre: Na področju turizma in kulture oblikujmo nov integralni turistični produkt, ki bo fantastična dopolnitev krških mestnih zgodb in muzejske ponudbe. Poimenujemo ga Pijansko Krško. Temelji naj na ključnih identitetnih točkah naravne in kulturne dediščine Krškega. Doživetja naj se ustvarja skozi prepletanje realnih dejstev, povezanih s Krškim in njegovo identiteto, ter domišljijskim svetom. A nikar se ne ustrašite – pristop k pijanstvu bo izrazito pozitiven in bo krepil identiteto Krškega na prav poseben in izviren način. V luči etičnih, moralnih in pravnih standardov sodobne družbe bo to obsodba pijančevanja, pa tudi drugih odvisnosti (narkomanije, tabletomanije, igre na srečo), ki so zaznamovali zgodovino našega območja. Nesporna in neprimerna bo vsaka trivializacija teh vsebin. Poudarek zgodbe produkta bo tako pijanstvo kot treznost, ki naj odkriva lokalne atribute, povezane z znanostjo, naravo, spretnostmi in energijo ob predpostavki, da se z novim produktom gradi na že obstoječih in že uveljavljenih programih in akterjih, se jih pa z novo zgodbo in celovitim konceptom dvigne na raven integralnega turističnega produkta za širok krog obiskovalcev, ki iščejo izvirna doživetja v naravi. To pa še ni vse. Produkt bo omogočal nadgradnje in prilagoditev različnim starostnim skupinam otrok (vrtci, prva in druga triada), namenjen pa bo tudi širšemu občinstvu, ki išče doživetja ter pristne izkušnje narave in kulture. V takšni obliki bo nov produkt družinskega turizma mogoče tržiti kot turistični ali pedagoški produkt.

Če mislite, da za uresničitev ideje ne bom mogla dobiti financerja, se motite. Denar bo rade volje dala naša Občina. Oddelek za družbene dejavnosti ga bo vključil v plan kulture za prihodnje leto, nad njim se bo navdušil župan in ga z velikim žarom ponudil v premlevanje občinskemu svetu, ti pa bodo, kakopak, veselo dvignili roke ZA in reč bo sprejeta. Obetam si kakšnih 125 jurčkov.

Priznanje: ideja ni povsem moja

Vem, kaj si mislite. Da se vsaj norčujem, če že nisem naravnost trčena. Slavljenje pijančevanja, preoblečeno v obsodbo alkoholizma in drugih odvisnosti – halo?! Prav, priznam, dejansko ne gre za mojo lastno iskro genialnosti. Takega dometa pač nimam. Ga pa očitno imajo neke druge modre glave.

Naj pojasnim ozadje. Te dni sem na občinski spletni strani v gradivu za marčevsko sejo občinskega sveta zasledila besedilo Letnega izvedbenega načrta kulture za leto 2021 (točka 13, vir). V njem je predstavljen nov integralni turistični produkt – Čarovniško Krško. Iz zgodovine našega mesta je namreč vzet njen najtemnejši madež (Krško je eno od mest z največ sežigi čarovnic na grmadi na Kranjskem) in zavit v celofan leporečenja o obsodbi lova na čarovnice in drugih nasilnih pregonov, v produkt pa so – kot da jih lahko strpamo v isti koš – pripopani protestanti, trapisti in izgnanci. Drugi odstavek pričujoče kolumne je pravzaprav preplonkan opis projekta Čarovniško Krško, ki mu je občinski parlament odobril mastnih 124 davkoplačevalskih tisočakov. Spremenila sem le nekaj mest – čarovniško sem zamenjala s pijansko, in še nekaj podrobnosti

Zadeva me ne vznemirja le zato, ker je za lase privlečena in ker so ji dodelili precej več sredstev kot jih letno namenijo za vse projekte, programe, delavnice, izobraževanja in prireditve vseh društev, zvez, zavodov in posameznikov skupaj (105.130 evrov). Iz opisa produkta je razvidno, da je pojav pregona čarovnic poenostavljen in sploščen na zabavljaški in komercialni vidik. Čarovnice? Jaaa, žur! Družinski turizem, doživetja, pristne izkušnje!

Neizkoriščena zgodba Predvsem pa, mar nima Krško dejansko veličastne zgodbe, ki bi jo lahko oziroma bi jo morali izkoristiti, pa jo vztrajno puščamo na marginah vidnega polja – protestantizem. A v duhovno ozki zavesti lokalnih predlagateljev kulturnih produktov in občinskih odločevalcev ni pravega prostora za Bohoriča in Dalmatina, za prvo slovensko slovnico in prvi prevod knjige knjig v slovenski jezik. Zdi se, da v njihove mentalne kamre zmorejo prodreti kvečjemu sočne drobnarije, kot je recimo ta, da je Prešeren z Zelencem popival v turnovski kleti. Dejstvo, da nas je delo dveh Krčanov povzdignilo med kulturno razvite evropske narode, pa je preveliko in se med njihove podboje pač ne more stlačiti. In ker je stvar tako velika, jo raje puščajo pred vrati. Ker kaj pa naj bi s temi intelektualnimi zadevščinami sploh počeli, kako neki bi lahko iz njih naredili zgodbo, kako bi z njo privabljali turiste, kako bi o njej poučevali mlade, kako bi jo pretvorili v spominke ali vključili v kulinariko. Se ne da, pika amen.

Ampak razumem, te, na katere kažem s prstom, privlači majhnost. Majhnost je pregledna, obvladljiva in predvsem – majhna. V njej se dobro znajdejo in to isto majhnost velikodušno dajejo na razpolago vsej lokalni skupnosti. Če je za Žalec dobra pivska fontana, bo tudi za Krško dobra čarovniška navlaka. Pristop k čarovništvu bo izrazito pozitiven in bo krepil identiteto Krškega na prav poseben in izviren način. Obsodba lova na čarovnice bo nesporna. Skratka, izrazito pozitivno bodo obsodili lov na čarovnice, protestante, trapiste in izgnance. Samo čakam, kdaj bom izrazito pozitivno gorečo grmado zagledala sredi kakega novega predvolilnega rondoja.

In tako naprej in tako nazaj, vse na prvo žogo in brez poglobljenega razmisleka. Ob kulturnem prazniku tudi ne podeljujemo Bohoričevih ali Dalmatinovih plaket, pač pa Prešernove, v knjižnici nimamo Bohoričeve ali Dalmatinove spominske sobe, pač pa speedway zbirko, v muzeju pa nimamo stalne razstave o protestantih. Naštevala bi lahko v nedogled.

Bohoričevo leto 2020

Že slišim kritike, da smo lani obeleževali Bohoričevo leto in da protestantizem vendarle ni bil prezrt. Hja, res smo praznovali. Kulturna društva, zavodi in posamezniki so lahko za projekte in dogodke v okviru tega dobili nekaj točk več na razpisu, torej so se finančna sredstva z iste malhe le malo drugače razporedila, kot bi se sicer. In javni zavodi so bili nagovorjeni, naj se vsebinsko čim bolj ukvarjajo z Bohoričevim letom. In so se. Eni in drugi. Po mojem mnenju kakovostno in uspešno – kapo dol! A morali so biti iznajdljivi in skromni. Kolikor je razvidno iz lanskega Letnega izvedbenega načrta kulture, s strani Občine za ta namen niso priskrbeli dodatnih sredstev. Se jim že ni zdelo vredno.

Teptati diamante, poveličevati grafit

Krško je veliko in bleščeče mesto – med drugim zaradi Bohoriča in Dalmatina. Oziroma bi lahko bilo veliko in bleščeče, če bi mu dali priložnost. Pa vrhunce znova in znova spregledamo, podcenjujemo in rinemo v kot. Ne znamo biti ponosni na diamante, nočemo jih obrniti sebi v prid, nočemo jih vnovčiti.

Krško je majhno in mračnjaško mesto – med drugim zaradi groze lahkotnosti čarovniških procesov. A mu ni treba biti majhno in mračnjaško. Tudi ta naš organski del bi lahko ustrezno in spoštljivo osvetlili. Za začetek bi lahko nehali dajati projektom trapasta imena, ki kažejo, kako radi se bahamo z umazanim perilom. Ponosni smo na blato, ki se ga drži.

Vizija

Kot se zdi, moja ironična zamisel novega kulturno-turistično-izletniško-pedagoškega produkta Pijansko Krško sploh ni slaba. Čudovito. Ko bom zanjo pokasirala vaš denar, se ne bom ustavila. Naslednje leto bom Občini ponudila še boljši štos, se pravi produkt: Nemčursko Krško. Z njim bomo seveda obsodili nemčurstvo in poudarili, kako pomembna in dragocena je in slovenščina in da sta bila grof Auersperg in Josipina Hočevar konec koncev velika in zaslužna frajerja.

Obvestilo uredništva: Mnenje avtorice ne odraža nujno stališč uredništva.

Stanka Hrastelj, pesnica in pisateljica, članica Društva slovenskih pisateljev. Za sabo ima številne revijalne in radijske objave, s svojimi deli je sodelovala pri mnogih zbornikih in antologijah, udeležila se je mnogih domačih in mednarodnih literarnih festivalov. Njeno literarno delo je prejelo več pomembnih nominacij in nagrad. Pogosto se pojavlja v vlogi moderatorke literarnih pogovorov, mentorice literarnih delavnic in selektorke literarnih srečanj. Tudi prevaja, predvsem poezijo iz hrvaškega in srbskega jezika. Živi v Krškem.

kolumna
krško
stanka hrastelj

Pridružite se nam

Poglejte tudi

Novice iz Posavja