Kdaj do gradbenega dovoljenja na hidroelektrarno Mokrice?
Vlada je v sredo izdala odločbo o prevladi javne koristi energetike
BREŽICE Projekt izgradnje hidroelektrarne Mokrice, zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, se je v zadnjih letih ustavil pri pridobivanju vseh potrebnih soglasij in dovoljenj.
Od decembra 2018 do danes
V Društvu za preučevanje rib Slovenije (DPRS) so decembra 2018 vložili tožbo zoper okoljevarstveno soglasje za gradnjo hidroelektrarne Mokrice, ki ga je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje. Upravno sodišče Republike Slovenije je februarja 2019 razsodilo, da je tožba utemeljena, soglasje nezakonito je odpravilo in vrnilo zadevo v ponovni postopek na Agencijo Republike Slovenije za okolje.
Društvo za preučevanje rib Slovenije oktobra letos: "Nadaljevanje netransparentnosti države"
"Gre prvi tovrstni postopek pri nas"
"Podaljšanje postopka pri ARSO je tudi nadaljevanje netransparentnosti države oziroma ministra Vizjaka pri celotenm projektu hidroelektrarne Mokrice. Ministrstvo za okolje, ki ga vodi Vizjak, je namreč 5. julija letos za ta projekt začelo postopek t.i. prevlade druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave," so konec oktobra sporočili iz omenjnega društva, kjer pravijo, "da gre prvi tovrstni postopek pri nas, ki ga za izredne primere, ko ni alternativ posegu v naravo predvideva evropska habitatna direktiva. V DPRS vztrajamo, da uničenje narave in varovanih habitatov, ki bi jih prinesla izgradnja HE Mokrice, nikakor ne odtehtajo proizvodnje manj kot 1% elektrike, ki jo letno porabi Slovenija, in da alternativ Vizjakovo ministrstvo ni niti začelo preučevati. Nerazumno je, da se postopek, ki presoja vpliv objekta na naravo in okolje, še ni končal pri ARSO in se celo podaljšuje za pol leta, hkrati pa na Ministrstvu za okolje teče postopek prevlade, kjer je ravno omenjena presoja ključna."
"Prevlada koristi hidroenergije"
"Bistveno učinkovito delovanje celotne obstoječe verige elektrarn"
Na Vladi Republike Slovenije pravijo, da bo Slovenija za doseganje cilja neto ničelnih emisij pospešeno spodbujala širok nabor tehnologij in virov ter uvajanje obnovljivih virov energije (OVE), skladno z načeli in zahtevami okoljske zakonodaje. Vlada je sredini seji odločala o prevladi koristi hidroenergije, in sicer v primeru hidroelektrarne (HE) Mokrice. "Odločitev pri tehtanju javne koristi je pretehtalo, da bo hidroelektrarna kot obnovljivi vir energije bistveno prispevala k učinkovitemu delovanju celotne obstoječe verige elektrarn na Spodnji Savi in tako k realizaciji ciljev obnovljivih virov. Tako bo prispevala k podnebnim ukrepom in čimprejšnjemu prenehanju rabe fosilnih goriv v Sloveniji. Slovenija se je zavezala, da poveča deleže OVE, kar izhaja tudi iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN)," pravijo v sporočilu.
Izpostavljajo večnamenskost projekta
Ob tem v obrazložitvi odločitvi izpostavljajo večnamenskost projekta, "saj predstavlja tudi izvedbo protipoplavnih ukrepov za vasi v brežiški občini (Krška vas, Velike Malence, Čatež ob Savi, Mostec, Loče, Mihalovci,...) in še zlasti je pomemben za turistično podjetje Terme Čatež. Projekt zagotavlja tudi stabilizacijo nivojev podzemne vode na širšem vplivnem območju, kar bo ugodno vplivalo na pogoje kmetovanja. Akumulacijski bazen HE Mokrice bo omogočil rekreacijo in športne aktivnosti prebivalcem in tudi obiskovalcem Term Čatež."
"Prevlada javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave"
In kako je prišlo do izdaje odločbe? "Vlada je pretehtala javno korist energetike – obnovljivih virov in javne koristi ohranjanja narave ter odločila, da javna korist energetike – obnovljivih virov energije, v primeru hidroelektrarne Mokrice, prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. Gre za posebni postopek, v katerem se v primeru varovanih območij – evropskega ekološkega omrežja Natura 2000 lahko ob pomanjkanju drugih možnosti javne koristi premisli, ob tem pa določi tudi ustrezne izravnalne ukrepe, ki jih druge evropske države že uporabljajo."
Določili ustrezne izravnalne ukrepe
V primeru hidroelektrarne Mokrice so ugotovili "bistven vpliv večnamenskega projekta hidroelektrarne, ki zagotavlja tudi poplavno varnost, izboljšanje stanja podzemnega vodnega telesa ter prilagajanje na podnebne spremembe na dve evropsko pomembni vrsti - zvezdogleda in platnico, česar ni bilo mogoče omiliti s preprostimi ukrepi in so zato zanje pripravljavci Dodatka presoje sprejemljivosti na varovana območja podali strokovno oceno D-vpliv, ki je bistven ter predložili strokovne izravnalne ukrepe."
Izravnalni ukrepi
Kaj vse bo potrebno urediti?
Vlada je ob tem določila tudi izravnalne ukrepe, ki jih mora izvesti investitor. V posebnem ohranitvenem območju Spodnja Sava (SI3000304) je bo potrebno urediti drstišče pod jezovno zgradbo, drstišča v prehodu za vodne organizme in v obvodni strugi, drstišča v pretočni akumulaciji, urediti bo potrebno izlivni del reke Krke, urediti zatone na izlivnih delih pritokov Orehovec in Grajski potok in posebnem ohranitvenem območju Krka s pritoki.
Ribji habitat, drstišče
V posebnem ohranitvenem območju Krka s pritoki (SI3000338) je določila izravnalni ukrep vzpostavitve ribjega habitata in drstišča na izlivnem delu reke Krke. "Zaradi delnega strokovnega dvoma v uspešnost nadomestitve ukrepov v izlivnem delu Krke za populacijo zvezdogleda je Vlada upoštevala tudi načelo previdnosti in določila tudi dodaten izravnalni ukrep, in sicer se na območju (SI 3000262) Sava-Medvode-Kresnice dopolni z vrsto zvezdogled (Gobio uranoscopus), ki se izvede pred izdajo integralnega gradbenega dovoljenja. Pri tem je nujno, da se izvedejo vsi izravnalni ukrepi. Določiti je potrebno tudi monitoring, in sicer je potrebna natančna določitev metode ciljnega monitoringa za zvezdogleda in platnico, pri tem pa se upoštevajo najnovejše metode in prakse. " dodajajo.
"V postopku so sodelovale tudi nevladne organizacije. Pri odločitvi se je vlada naslonila na Zakon o ohranjanju narave in podzakonske akte, Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in Energetski zakon ter dejstvo, da je Vlada že leta 2013 sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za hidroelektrarno Mokrice ter na predložena strokovna gradiva dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja in presojo vplivov na okolje ter mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. O postopku je bila obveščena tudi Evropska komisija," še pišejo.
Iz našega arhiva: Tomaž Lisec (SDS) o izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi
(bš)
