Skip to main content
V Posavju 9° C Torek, 24. november 2020
16.04.2020
20:15
Oroševanje sadovnjakov
Grafika: ePosavje.com
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec si je prejšnji teden ogledala primer oroševanja sadovnjaka Evrosada v Krškem z namenom preventive pred pozebo.

Oroševanje sadovnjakov kot rešitev pred pozebo?

V Krškem oroševanje na 50 hektarjev površin

KRŠKO

V sadovnjaku Evrosada v Krškem se na površini 50 hektarjev odzivajo preventivno proti pozebi z zelo učinkovitim sistemom oroševanja. "Mi smo to investicijo izpeljali na nek način lani, dokončali letos, ko smo se na osnovi razpisa, ki je bil leta 2018 po tistih močnih pozebah leta 2016 in 201, prijavili na razpis. Gre za 50 hektarjev površin, na katerih imamo kompletno oroševanje, namakanje in pa tudi vse površine pokrite z mrežami proti toči," je povedal Boštjan Kozole, direktor Evrosada.

1,3 milijona evrov vredna naložba

Naložbaje, kar se tiče samo oroševanja in namakanja, znašala 1,3 milijona evrov. "Od katerih je bilo, zaradi tega posebnega razpisa, 70% nepovratnih sredstev. Ko pa govorimo o celotnem paketu, ki smo ga izvedli v zadnjih treh letih, je pa 3,5 milijona. Seveda govorimo še o mnogih investicijah obnov, naj si bodo jablane, hruške, breskve slive in pa v Kostanjevici tudi češnje, so bile naše investicije 3,5 milijona, od katerih smo dobili 2 milijona nepovratnih sredstev, oziroma jih bomo še dobili," še doda Kozole.

Sistem nameravajo še razširiti

Evrosad namerava sicer omenjeni sistem razširiti. Pri tem računa na denarno podporo tako s strani Evropske unije kot države. Kozole ob tem izpostavi težavo dolgih birokratskih postopkov. "In to je naloga kmetijskega ministrstva, okoljskega in pa infrastrukturnega, da najdejo krajše poti, da se ta dovoljenja čimprej dobijo."

Ministrica: "Drži, zadeve so birokratsko kompleksne"

"Da so zadeve birokratsko kompleksne, seveda to drži, ampak dejstvo je, da se ne da rešiti na kratek rok, predvsem se pa ne da tega reševati v obdobju, ko zaključujemo finančno perspektivo," pa dodaja Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo. Zato sre zelo intenzivno pripravljajo na to, da prihodnjo finančno perspektivo pričnejo s čim manj birokratskimi ovirami.

"Lahko pa povem, da že sedaj v drugi paket proti kriznega zakona ali pa PKP protikorona zakona, vnašamo določene spremembe, s katerimi bi posegli v krajše postopke, v olajšano pridobivanje različnih dovoljenj, potrebnih za tovrstne investicije. Pa tudi oprostitev določenih postopkov, da bi lahko takšne investicije čim hitreje in čimbolj enostavno stekle," še dodaja ministrica.

Zaradi pozebe vsako leto izgubimo del pridelka

Ministrica je po ogledu postopka oroševanja dejala, da zaradi suše in pozebe vsako leto v Sloveniji izgubimo del pridelka. Jutranja pozeba, ki je v aprilu prizadela Slovenijo, po ocenah direktorja Evrosada ni tako uničujoča, kot je bila v preteklih letih. "Ni pričakovati, da bo škoda takšna kot je bila leta 2016 in 2017, je pa nesporno, da tam kjer bodo sadjarji imeli veliko stopnjo poškodovanosti in tudi večjo škodo, je to za njih zelo boleče," dodaja Kozole.

"Marelic verjetno letos ne bo"

Andreja Brence, s KGZS, Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto ob tem dodaja, "da vse negativne temperature povzročijo škodo, še posebej če so to v cvetenju in tudi današnji dan ne doprinese k temu, da bi bilo sadjarskim kulturam boljše. Po prvih ocenah, sedaj ocenjujemo zgolj na število cvetov, ki so pomrzli, kjer prerezi kažejo črno barvo in že sedaj lahko zaključimo, da je v 30 hektarjih breskev na našem območju narejena velika škoda. Ocenjujemo med 70% in 100% celo ponekod. Enako so pozeble češnje v proizvodnih nasadih in tudi marelic verjetno letos ne bo."

(eP)

video
posavski tednik
krško
sadjarstvo

Pridružite se nam

Novice iz Posavja