Skip to main content
V Posavju 0.9° C Torek, 26. oktober 2021
08.10.2021
20:00
Petr Domin ni več predsednik uprave
Grafika: ePosavje.com
Na ePosavje.com smo že poročali, da je Vipap pred postopkom prisilne poravnave, zato v v nadaljevanju nekaj besed o sami prislini poravnavi in kaj to pomeni za enega od največjih posavskih podjetij?

Petr Domin, Vipap Videm Krško

Petr Domin ni več predsednik uprave

Kot je razvidno iz objave na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Petr Domin ni več predsednik uprave družbe Vipap Videm Krško. S 30. septembrom, ob vložitvi predloga za začetek prisilne poravnave, je namreč prenehalo pooblastilo funkcije predsednika uprave.

Novica dopolnjena: 8. oktober 2021, 19:57

Kaj bo prisilna poravnava pomenila za delavce v podjetju Vipap?

KRŠKO Kaj bo prisilna poravnava v podjetju Vipap pomenila za delavce, je v tem trenutku še prezgodaj reči. To bo odvisno od ukrepov v okviru prestrukturiranja družbe, je na naše vprašanje odgovoril predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek. "Kar se tiče pravnih posledic, prisilna poravnava na zavarovane in prednostne terjatve (kar so tudi številne terjatve delavcev) ne vpliva, vpliva pa na navadne terjatve, ki so obstajale v trenutku uvedbe prisilne poravnave. Glede na to menimo, da na terjatve zaposlenih v Vipapu ta postopek ne bi smel vplivati."

Zaenkrat tudi nimajo informacij o tem, da naj bi se zmanjšalo število zaposlenih, vendar če bi do tega prišlo v okviru prisilne poravnave, bi bil odpovedni rok 30 dni, na odpravnine pa prisilna poravnava nima vpliva.

Kaj je postopek prisilne poravnave?

PRVIČ Prisilna poravnava je sodni postopek, ki se, tako kot stečaj, začne, ko je podjetje dalj časa insolventno. Insolventnost pomeni, da dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati svojih obveznosti oz. da postane prezadolžen, kar pomeni, da dolgovi presegajo vrednost celotnega premoženja. Med stečajem in prisilno poravnavo obstaja poglavitna razlika, ki je, da družba po stečajnem postopku preneha obstajati, medtem ko po zaključenem postopku prisilne poravnave nadaljuje s poslovanjem.

DRUGIČ Prisilno poravnavo praviloma predlaga vodstvo podjetja, in sicer s tem, da sodišču predloži dokumentacijo, sodišče pa pod pogojem, da mu dolžnik dokaže, da je insolventen in da obstaja vsaj 50-odstotna verjetnost, da bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja postal plačilno sposoben, sprejme sklep o začetku prisilne poravnave. Čeprav prisilno poravnavo največkrat predlaga vodstvo, pa je odločitev predvsem v rokah upnikov, ki glasujejo o predlaganem načrtu prisilne poravnave. Za potrditev prisilne poravnave mora glasovati toliko upnikov, da njihove terjatve po višini predstavljajo vsaj 60 odstotkov vseh priznanih terjatev do dolžnika.

TRETJIČ Za pridobitev glasovalnih pravic mora upnik terjatev prijaviti v enem mesecu po objavi oklica o začetku postopka, ki je objavljen na Ajpesu. V primeru, da upnik zamudi rok za prijavo terjatve, le-te ne izgubi, izgubi pa glasovalno pravico, kar pomeni, da za potrditev prisilne poravnave glasujejo le upniki, ki so svoje terjatve pravočasno prijavili.

Kaj prisilna poravnava pomeni za zaposlene?

V primeru potrjene prisilne poravnave lahko delodajalec odpove pogodbe o zaposlitvi brez izkazovanja poslovnega razloga. Bistveno je, da so odpovedi predvidene v načrtu finančnega prestrukturiranja kot eden od posebnih ukrepov le-tega, navaja 105. člen Zakona o delovnih razmerjih. Odpovedni rok v tem primeru ostaja pravica delavca, skladno z omenjenim zakonom gre za 30-dnevni odpovedni rok.

Ob tem velja omeniti še 108. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki obravnava odpravnine. Delavci, ki jim je odpovedana pogodba zaradi potrjene prisilne poravnave, pa tudi stečaja ali postopka prisilne likvidacije, so do odpravnine upravičeni. Velja pa izpostavili določilo omenjenega člena, ki pravi, da se lahko v postopku prisilne poravnave "delavec in delodajalec pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku 108. člena ZDR-1, če bi zaradi izplačila odpravnine bil ogrožen obstoj večjega števila delovnih mesti pri delodajalcu."

V preteklih letih so se številne prisilne poravnave končale s stečajem. Čeprav je odvisno, s katerega zornega kota jo opazovalec spremlja, je prisilna poravnava vsaj v preteklost pogosto instrument, ki je poslovodstvom podjetij na nek način dovolil kupovanje časa in izčrpavanje podjetij. Ali bo tako tudi v primeru krškega papirničarja, bo pokazal čas.

(vs, eP)

vipap videm krško
krško

Pridružite se nam

Novice iz Posavja