Po vstopu Hrvaške v schengensko in evro območje
KRŠKO Direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško Janja Starc je tudi članica upravnega odbora SLO CRO Poslovnega kluba. V pogovoru nam je zaupala, kakšne so prednosti za podjetnike, ki poslujejo s Hrvaško, zdaj ko je ta v schengenskem in evro območju.
Lahko torej govorimo, da so se razmere za podjetnike, ki poslujejo s sosednjo Hrvaško, zdaj, ko je ta vstopila v Schengensko območje, izboljšale?
Seveda. To je bila želja podjetnikov že dalj časa, predvsem zaradi dolgotrajnih čakalnih dob na mejnih prehodih, ki so jih bili deležni predvsem prevozniki, prevozni sektor. Pa tudi mi kot navadni občani smo čakali, če smo želeli priti na Hrvaško. Tako da so se izboljšale, bistveno so drugačne razmere.
V kakšnem smislu? Recimo, razen teh čezmejnih?
Ja, že sama zakonodaja predvideva čezmejno opravljanje storitev. To pomeni napotovanje delavcev iz Slovenije na Hrvaško in obratno, s Hrvaške v Slovenijo. Ponavadi je bilo to zapleteno prav zaradi tega, ko je Slovenija bila schengen, je imela tudi schengenske delovne vize. Hrvaška jih ni imela schengenskih delovnih viz in če so bili to zaposleni delavci na Hrvaškem iz tretjih držav, ki so bili napoteni na delo v Slovenijo, so imeli potem težave zaradi prestopa. Hrvati imajo kar precej delovne sile iz Filipinov in podobnih držav. In tu je bil ponavadi kar problem. Veliko enostavneje je, izognili smo tudi carinjenju in tako naprej.
Hrvaška s 1. januarjem ni vstopila le v Schengen ampak tudi v evro območje. Gre za veliko prednost. Kako pa to vpliva na malo gospodarstvo?
Do konca lanskega leta je Hrvaška imela kune. In če že ne drugega, je bilo potrebno to preračunavati iz evre v kune, pa potem katere tečaje jemati pri samem zaračunavanju storitev. Hrvaška davčna politika je bila tako naravnana, čeprav ni bilo to v skladu z Evropsko unijo in so bili tudi pred leti na to opozorjeni, so zelo komplicirali, če si ti iz Slovenije zaračunal v evrih, kar je logično. Ker pač je naša valuta in je logično, da boš zaračunal storitve oziroma dela, ki jih opravljaš v evrih. Potem so imeli pa problem njihova podjetja, ki so jim bila zaračunane te storitve. Pri obračunavanju hrvaškega davka na dodano vrednost, ker davčna ni to želela, nekaj časa priznavat, ampak Evropska unija z direktivami ureja, kako mora biti to urejeno in tudi za Hrvaško je bilo enako kot za vse ostale članice Evropske unije. Tako da to je predvsem ta prednost. Pa tudi samo zaračunavanje storitev, če tako gledamo, je zdaj veliko lažje, ker pač mi smo navajeni evre. Ni potrebno tega preračunavanja
Vstop v Schengensko in evro območje seveda ni odpravilo vseh ovir. Predvsem birokratskih, ki so potrebne za delo oz. poslovanje na Hrvaškem. S kakšnimi zapleti se še soočajo posavski podjetniki?
Saj smo že ugotovile, da prehajanja meje ni več problem. To so bili predvsem prevozniki iz Krškega. Če pogledaš, do terminalov v Samoboru je recimo 20 minut, ali pa še to ne. Oni so pa potrebovali nekaj ur v eno stran samo. Drugače pa samo upravljanje te storitev ureja Zakon o čezmejnem opravljanju storitev. To pomeni napotovanje delavcev na delo v tujino. Za slovenska podjetjem to še vedno obstajajo, ker pač nacionalna zakonodaja lahko to posebej ureja, tako da še na Hrvaškem za določene dejavnosti še vedno obstaja zakon, ki določa, da moraš te dejavnosti opravljati pod nekimi pogoji. Konkretno lahko rečem za gradbeno dejavnost, ki se največ opravlja na Hrvaškem s strani slovenskih podjetij. Tu morajo priglasiti opravljanje te dejavnosti na pristojno hrvaško gradbeno ministrstvo, za kar potrebujejo izpolnjevati tudi pogoje. Med drugim morajo imeti tudi zavarovano odgovornost za gradbeno odgovornost za škodo na Hrvaškem. Tako da to je še vedno ena ovira, ki je pač administrativna ovira. Plus tega davek se plača tam, kjer se dela, kjer se storitev opravlja, kjer nepremičnina stoji. To pomeni, da mora se registrirati na Hrvaškem, za namene PDV-ja pridobiti hrvaško davčno številko. Pa predvsem to, da je hrvaški davek 25-procentni DDV za gradbene storitve. Pri nas pa vemo, da je pa znižana davčna stopnja, 9,5-procentna.
Zaradi povišanja cen v trgovinah in pri nekaterih storitvah, ki jih občuti tamkajšnje prebivalstvo, smo v preteklih tednih tudi v Posavju priča, predvsem v brežiški občini, večjemu obisku hrvaških kupcev. Ali se tudi podjetniki soočajo z večjimi podražitvami s strani svojih poslovnih partnerjev s Hrvaške?
Trenutno še ne. Tudi hrvaški poslovni subjekti ne bi smeli zviševati cen svojih storitev, kar je pač tudi sam vstop v evro območje oziroma območje evra to že z zakonom prepoveduje. Ampak vemo, da tako kot se je pri nas vse podražilo, se je tudi na Hrvaškem. V medijih je bil odmeven primer hrvaške frizerke, ki je dvignila niti ne veliko, ampak mislim, da za nekaj centov, recimo pol evra, dvignila svoje storitve in je bila sankcionirana, ker so že mislili, da zaradi preračunavanja evra. Ampak je rekla, da so se podražili materiali in da je zaradi tega dvignila cene storitev. Pri naših pa niti še ni tako za opaziti. Mogoče bolj za te drobne stvari, kot gremo v trgovino, da se bolj opazi. Mogoče ne vem, kako maslo, olje. Na Hrvaškem je zagotovo ceneje, ker imajo regulirano, moko in sladkor. Ampak določene stvari so pa pri nas ceneje, tko da vse skupaj, mogoče je tudi manjši izleti, kar je pa tudi priložnost za naš turizem.
Krška obrtno-podjetniška zbornica že tradicionalno odlično sodeluje s Hrvaško, ima tudi skupno obrtno-podjetniško zadrugo s sedežem v Zagrebu, vi ste tudi članica upravnega odbora SLO CRO Poslovnega kluba. Kaj načrtujete za v prihodnje? Kakšno sodelovanje načrtujete?
Zdaj s samo zadrugo želimo skupen nastop na tržišču, tako Hrvaške kot tudi Slovenije. Da gremo skupaj se prijavljati na javna naročila, javne razpise. Plus tega, zdaj bo šel kmalu razpis Interreg Slovenija Hrvaška. Verjetno bomo tudi kakšen projekt se spomnili. Oziroma idej je zelo veliko, samo realizacija je potrebna. Kar se tiče pa s samim poslovnim klubom, je pa politika delovanja takšna, da se vsako leto pripravi nekaj poslovnih dogodkov. To so predvsem poslovni zajtrki, na katerih na določeno tematiko potem govorimo, se pogovarjamo, povabimo podjetja. Konec lanskega leta je za zadnji obisk, uraden obisk, izbral tudi nekdanji naš predsednik države in se tudi srečal z gospodarstveniki. Je pa potekalo to v organizaciji kluba.
Zapis dopolnjujemo.
