Slovenci: "Slovenija gre z Vrbino svojo pot"
"Leto 2025 je prelomnica"
BLED Na zasedanju so potrdili ugotovitev koordinacijskega odbora, da v tem trenutku ni soglasja za skupno rešitev glede odlaganja nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov. "Slovenija gre tako sedaj z Vrbino svojo pot. Smo pa še vedno odprti za pogovore s Hrvaško, seveda skladno z meddržavno pogodbo," je ob tem povedala Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo.
Pomislek sosedov: V Vrbini le odpadki iz NEK, Hrvatje pa nimajo rešitve za "svoje domače odpadke"
Njen hrvaški kolega Tomislav Ćorić je pojasnil, da je za hrvaško stran "problematičnih več aspektov glede skupnega odlagališča v Vrbini." Z njegove perspektive je ključen problem ta, da Vrbina predpostavlja le odlaganje odpadkov, ki nastanejo v Neku. To pa pomeni, da Hrvaška nima rešitve za institucionalne odpadke in bi morala zgraditi še eno odlagališče.
Meddržavna pogodba predvideva skupno reševanje le za "NEK" odpadke
Bratuškova je o razlogu za to povedala, da meddržavna pogodba v tem trenutku predvideva skupno reševanje le za odpadke, ki nastajajo v Neku. "Tudi dokumenti, ki so pripravljeni na občinski ravni, zaenkrat predvidevajo samo odlaganje odpadkov, ki nastajajo na območju Slovenije," je izpostavila ministrica.
Bratušek: "Od leta 2025 ne nameravamo odstopiti"
Tako Slovencem ne preostane drugega, kot da nadaljujejo svojo pot z Vrbino. "Leto 2025 je prelomnica, od katere ne nameravamo odstopati," je dejala in dodala, da bo v tem času treba še veliko postoriti in da je časovna stiska zato že kar velika.
Hrvatje imajo problem. Ne samo enega ...
Ćorić je dodal, da bo na naslednjem zasedanju, ki bo predvidoma januarja ali februarja, znova priložnost za pogovor o skupnem odlaganju odpadkov. A Hrvatje bodo "od tega trenutka dalje nadaljevali priprave na alternativno rešitev za skladišče v bližini meje z Bosno in Hercegovino." Za razliko od Slovenije, ko je lokacija odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov znana in potrjena, imajo Hrvatje ob iskanju primerne lokacije še eno težavo.
Aktivisti iz BiH prišli na Bled
Za lokacijo njihovega odlagališča so predvideli vojašnico v Čerkezovcu ob meji z Bosno in Hercegovino. Tam nasprotujejo lokaciji, nasprotovanje pa so prišli na Bled izraziti tudi okoljski aktivisti iz organizacije Green team. "Životima se ne trguje" (Z življenji se ne trguje) so zapisali na rumeni transparent in naslov podpisali, "ne odlaganju radioaktivnih odpadkov, izrabljenega in uporabljenega jedrskega goriva na Trgovski gori."
"Ugotovili smo, da je Nuklearna elektrarna Krško dosegla izjemno uspešne obratovalne, varnostne in ekonomske rezultate. Glede revizij programov razgradnje in odlaganja radioaktivnih izražam zadovoljstvo, da smo po daljšem času uspeli pripraviti predloga obeh programov in ju lahko posredujemo v sprejem pristojnim telesom. Po odobritvi v saboru in na Vladi RS pričakujem, da jih bo meddržavna komisija lahko potrdila na naslednjem zasedanju, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta."
Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo v Vladi Republike Slovenije.
"Seznanili smo se s tretjo revizijo programa in gradivo poslali v nadaljnji postopek, ki v skladu z zakonodajo v Republiki Hrvaški določa, da je pred dokončnim sprejemom na Meddržavni komisiji potrebno še soglasje Sabora Republike Hrvaške. Naslednje srečanje meddržavne komisije bo predvidoma v začetku prihodnjega leta in do takrat bi morali obe strani soglašati s sprejemom tretje revizije Programa razgradnje in Programa odlaganja jedrskih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva."
Tomislav Čorić, minister za zaščito okolja in energijo v Vladi Republike Hrvaške
Potrdili tretjo revizijo razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov
Na Bledu so sicer so potrdili tretjo revizijo programov razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov, ki jo bosta zdaj obravnavala slovenska vlada in hrvaški sabor. Po mnenju Bratuškove, bi lahko na naslednjem zasedanju komisije dokument dokončno potrdili.
(bš)
