Bralni krožek Društva upokojencev Senovo še ne gre na počitnice
KRŠKO Seveda, saj smo imeli v preteklem tednu že dva nastopa: Ob Rastoči knjigi na Senovem smo se spomnili Nani Kušar, Mirana Kozoleta in Iva Umeka, ob odprtju Valvasorjeve knjižnice v Krškem smo prebirali dela Toneta Pavčka.
V soboto pa so nas: lepo junijsko jutro, dobra volja, raziskovalna vnema, toplo vreme in zeleni vršaci nad Malim Kamnom vabili na pot proti Završam, kjer je morda še kaka Bohoričeva sled.
Lepo število udeležencev sta na startu pozdravila podžupan, g. Vlado Grahovac, in direktorica Valvasorjeve knjižnice, ga. Urška Lobnikar Paunović in nas s spodbudnimi besedami, kot se za obeležitev občinskega praznika spodobi, pospremila na letošnjo raziskovalno pot.
Avtobusna pot nas je vodila do Malega Kamna, skozi Reštanj in Zakel do Ravnega Loga. Vmes smo spoznavali lokalne značilnosti s poudarkom na sakralnih objektih ob poti, prisluhnili zgodovini reštanjskega gradu in se poigravali z etimologijo ledinskih imen, kot npr.: Belo, Tlake, Razkaže.
Peš smo se podali po prijetni kolovozni poti do cerkve sv. Jošta. Toliko raznolikih pisanih cvetic v dolini težko ugledaš, ta gorski travnik jih skrbno hrani.
V prijetnem cerkvenem hladu smo prisluhnili obsežnemu referatu, ki ga je zavzeto pripravila zgodovinarka in bibliotekarka Urška Šoštar, prebrala pa Simona Šoštar. Po uvodni predstavitvi zgodovine upravljanj vseh sakralnih objektov, ki smo jih ob poti omenjali, je v jedru referata podrobno razložila posamezne sakralne objekte: kapelo sv. Marije na Malem Kamnu, kapelico sv. Barbare na Reštanju, cerkev sv. Neže na Reštanju in cerkev sv. Jošta na Reštanju. Zdaj o teh ni več toliko dilem, je pa še precej odprtih vprašanj. V nadaljevanju smo spoznali še življenjepis in največkrat omenjena dela domačega kiparja, rezbarja in podobarja Antona Radeja z Malega Kamna. Člani krožka smo prebrali še anekdote, ki so tega malkamlanskega umetnika ohranile v živem spominu sovaščanov.
Toplo sonce nas je vabilo na cerkveno dvorišče, kjer so nas domačini tudi letos sprejeli nadvse gostoljubno. Iskrena zahvala vsem, še posebej pa pridnim rokam na Gančevi domačiji. Težko bi izbrali, kateri prigrizek je bil najboljši, saj se bilo vse odlično! Če je bil v tem idiličnem okolju res kdaj doma Adam Bohorič, se bi gotovo želel vrniti!
Le še do koče na Bohorju smo se zapeljali, se dobro okrepčali z okusno Jožičino malico in se srečno vrnili v dolino.
Med potjo smo že načrtovali vsebino naslednjega simpozija, ko pa upamo, da bo z nami dr. Boris Golec in bomo spet iskali Bohoričeve prve korake.
S tem pa Bralni krožek še ni zaprl vrat pred počitnicami. Še eno druženje načrtujemo. V okviru krajevne premogarske tradicije pripravljamo pogovorni dogodek Knapa sem vzela, sem zmeraj vesela. Potlej pa veselo na počitnice!
»Hm, kaj le delajo člani Bralnega krožka DU Senovo, kadar imajo počitnice?« »Ja, berejo, seveda!«
B. Ojsteršek, Bralni krožek DU Senovo
