Domoznanski mozaik Knjižnice Brežice
BREŽICE Domoznanstvo kot posebna dejavnost knjižnice obsega zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, vsebinsko ali preko avtorjev povezanega z občino, ki jo knjižnica s svojim delovanjem pokriva. V našem primeru je to občina Brežice.
Temelje domoznanski dejavnosti je z izrezovanjem časopisnih člankov postavila že prva upraviteljica knjižnice Savica Zorko. Po preselitvi v novozgrajeni Dom upokojencev Brežice leta 1979 je skrbela za kulturno življenje stanovalcev in izposojo knjig iz potujočega kovčka brežiške knjižnice. Tudi v domu je izrezovala članke, predvsem iz Dolenjskega lista in Dela, in jih pošiljala v knjižnico ter tako dopolnjevala domoznansko hemeroteko. Članke še danes hranimo v predalniku, ki se nahaja v knjižnični dvorani, poimenovani po Savici. Pred časom smo ga hudomušno označili kar za »brežiški google«. V leta 2016 prenovljenem prostoru domoznanske zbirke hranimo raznoliko domoznansko gradivo, ki uporabniku odgovori, od kod je (zgodovina) in kam gre (prihodnost), tako da shranjuje danes za jutri, da mu postreže z odgovori.
Z domoznanskimi razstavami, predavanji, prireditvami in objavami na spletu in v tiskanih medijih skrbimo za promocijo domoznanskega gradiva in dejavnosti. Tako prispevamo h krepitvi spoštovanja do lastne preteklosti in sedanjosti.
Na spletni strani Knjižnice Brežice objavljamo različne domoznanske vsebine v Domoznanskem mozaiku ter tako ohranjamo in oživljamo zgodbe, povezane z brežiško občino in njenimi občani. V mozaik z besedili in slikami nizamo raznolike kamenčke (iz) brežiške preteklosti, ki sestavljajo rastočo domoznansko zbirko naše knjižnice.
Na knjižničnem facebook profilu in spletni strani opozarjamo na aktualne dogodke v lokalnem okolju in se v rubriki Na današnji dan spominjamo preteklih. V stalni rubriki Portreti (ne)znanih Brežičanov obujamo spomine na osebnosti, ki so zaznamovale svoj čas in opozarjamo na tiste, ki ga zaznamujejo še danes. Menimo, da si domačini, ki so s svojim delom pustili sledi ne le v našem lokalnem, ampak tudi nacionalnem okolju, zaslužijo, da jih predstavimo. Svoje mesto med portreti so do sedaj našli prof. dr. Tatjana Avšič Zupanc, mag. Ivan Bogovčič, Branko Bogovčič, dr. Josip Cholewa, dr. Milan in Špelca Čopić, Alenka Gerlovič, dr. Cvetka Knapić Krhen, Ivan Kobal, Milan Kšela, dr. Stanislav Lenić, Janez Mencinger, Josip Mešiček, Julij Alfred Moscon, Josip Pelikan, Leopold in Ljudmila Poljanec, dr. Radoslav Razlag, Matej Recer, Anton Martin Slomšek, Anton Smeh – Harry, Rudolf Stermecki, Franjo Stiplovšek, Stanko Škaler, dr. Viktor Tiller, Anton Umek, Franc Vadnal in Kamila Volčanšek. Vabljeni k branju njihovih življenjskih zgodb.
V knjižnici smo ponosni na vsakega, ki oblikuje domače gnezdo naše kulture. Domoznanstvo je namreč srce knjižnice in vsako novo delo v domoznanski zbirki knjižnici in kraju prinaša poseben utrip. Med domoznanskimi novostmi leta 2020 najdemo Rože naših babic Marije Sušnik in Branka Brečka, Magija Marjana Ogorevca, Leški knapi Rudija Mlinarja, Pesmi iz obpotja Marije Kerin, Studenški viharnik Jožeta Packa, Zdravilo za koronavirus ali Kako vam komplementarne valute pomagajo preživeti težke čase Toma Jurmana in roman Casino Banale Jureta Godlerja. Aleksander Zupančič je dopolnil domoznansko zbirko s slikanico Božiček obstaja?, katere idejna zasnova je delo Rebeke Dremelj. Rezultat projekta Sava združuje, pri katerem je sodeloval tudi Posavski muzej Brežice, je publikacija z istim naslovom. Moški pevski zbor Kapele je 100-letnico delovanja opisal v obsežni knjigi Popevamo že sto let. Ob 100-letnici NK Brežice 1919 pa je izšla obsežna monografija Iztoka Kapušina z naslovom 100 let nogometa v Brežicah, ki prinaša kronološki opis dogodkov od začetkov organiziranega nogometa do danes.
Knjižnica Brežice z lokalnimi domoznanskimi zgodbami sooblikuje Kamro - spletni portal digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Do sedaj smo pripravili sledeče zgodbe:
- Anton Smeh - Harry (1898-1953)
- Elizabeta Savica Zorko (9. 11. 1904 - 8. 2. 1987)
- Toporišičevo leto (11. 10. 2015 - 11. 10. 2016)
- Velikan slovaropisja Maks Pleteršnik
- Življenje starega brežiškega mostu
V rubriki Kulturna dediščina naših krajev z različnimi prispevki obujamo kulturno dediščino, ki nas obdaja povsod. Njen vonj veje iz tradicionalnih veščin, obrti in druge nesnovne dediščine, iz zgodb in pesmi naših dedkov in babic, iz tradicionalnih jedi in filmov, ki jih gledamo. Kulturna dediščina nas povezuje v svoji raznolikosti. Trenutno lahko preberete, kako so nekoč praznovali božič in veliko noč, o simbolu Bizeljskega (Lusthaus) in o Klunovih toplicah. Zapisali smo zgodbo o hudobni graščakovi hčeri, ki se je dogajala na bizeljskem gradu, zgodbe domačinov o izvoru krajevnega imena Pišece in legendo o psu Marku, postavljeno na brežiški grad.
Pomemben del pridobivanja domoznanskega gradiva predstavlja sodelovanje s posamezniki, organizacijami in društvi, ki delujejo v našem prostoru. Veseli smo vsakega domoznanskega prispevka (brošure, diplomske naloge, raziskovalne in seminarske naloge, fotografije, razglednice, zborniki, itd.), ki bogati naš domoznanski mozaik. Domoznanstvo je namreč del kolektivnega spomina, kolikor več vanj prispevamo, toliko bogatejše je.
Vabimo vas, da pobrskate po omarah, pokukate na podstrešje, pregledate albume in škatle in z vašim domoznanskim gradivom prispevate k obogatitvi zakladnice spomina. Originalne izvode lahko tudi digitaliziramo in vam jih vrnemo. Ohranimo skupen spomin in spoznavajmo naše kraje ter ljudi v preteklosti in sedanjosti.
Mag. Sabina Stanič,
Knjižnica Brežice
