Skip to main content
V Posavju 13.6° C Četrtek, 23. september 2021
30.08.2021
09:54
Fran Bonač, tovarna celuloze na Vidmu
Grafika: ePosavje.com
V Mestnem muzeju Krško so odprli občasno razstavo Fran Bonač in tovarna celuloze na Vidmu pri Krškem. Z njo predstavljajo industrialca in njegov prispevek, ki ga je prinesel v ta prostor.

Fran Bonač in tovarna celuloze na Vidmu v Krškem

KRŠKO Fran Bonač spada med najpomembnejše slovenske industrialce. Rodil se je leta 1880 v znani ljubljanski knjigoveški družini. Kot pravi dr. Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško, "je zaradi tega Fran prekinil šolanje na ljubljanski realki in odšel v šolo v nemško Gero, kjer se je izobraževal na področju knjigovešta, hkrati pa se je spoznaval še s kartonažo in drugimi dejavnostmi, ki se potem organsko lahko povezujejo s knjigoveštvom."

Poskrbel je za industrializacijo našega prostora

Bonač je leta 1907 ustanovil Kartonažno tovarno Ljubljana, leta 1920 Papirnico Količevo, leta 1939 pa je postavil tovarno celuloze na Vidmu pri Krškem.

"Tisto, kar je zelo pomembno je, da je seveda Bonač z vzpostavitvijo te tovarne in z njeno umestitvijo v Krško, v ta prostor, poskrbel za industrializacijo našega prostora," dodaja sogovornica. Za razliko od svojih prejšnjih proizvodnih obratov je za videmskega kupoval povsem novo opremo.

Pred začetkom 2. svetovne vojne je načrtoval širitev tovarne

Bonač je še pred začetkom 2. svetovne vojne načrtoval tudi proizvodno širitev, želel si je proizvajati tudi tanke papirje, ki jih je na trgu takrat primanjkovalo. Njegove načrte je prekinila 2. svetovna vojna, pove dr. Helena Rožman.

"Bonač je bil premeten poslovnež"

Raziskovanje v arhivih je sicer pokazalo, da je tovarna delovala tudi v času druge svetovne vojne. "Bonač je bil premeten poslovnež in je ugotovil, da mora nekaj storiti s to svojo tovarno v vojnem času in je 75% delež celotne tovarne prepisal na hčerko Hildo, ki je bila poročena z nemškim državljanom," dodaja Rožmanova.

Na ta način je preprečil, da bi Nemci tovarno zasegli in jo verjetno prodali na trgu.

Fran Bonač

Bil je lastnik ali solastnik več tovarn

Hčerka HIlda mu je aprila 1945 ta delež tudi vrnila, kar je bil njun prvotni dogovor. Tovarna je tako osvoboditev pričakala v 90% lasti Franca Bonača in 10% v lasti njegove hčerke Marice Pehani,

Bonač je bil še lastnik ali solastnik več tovarn, ki jih so jih po vojni vse po vrsti podržavili. Po tem obdobju se je vse do upokojitve ukvarjal s knjigoveštvom. Tovarna celuloze je tudi kasneje, ko je bila že družbena tovarna, skrbela za rast celotnega prostora. S tega vidika je nadaljevala Bonačevo idejo, da je tovarna več kot samo proizvodni obrat.

Stanovanja, šport, kultura

"Na primeru Količevega vidimo ta Bonačev program, gradil je stanovanja za delavce. Za vse to je po vojni skrbela tudi naša tovarna celuloze in papirja, ko je na Resi zraslo naselje, ko je tovarna skrbela za to, da je vlagala tako v šport (bazen je nastal leta 1953 znotraj tovarniške ograje). Vlagala je tudi v kulturne dejavnosti, tudi Kulturni dom Krško je v veliki meri nastal tudi zaradi vložkov te tovarne," še pripomni dr. Helena Rožman.

Razstava bo na ogled do novembra naslednje leto

Razstava je zasnovana kot poklon snovalcu in prvemu lastniku tovarne celuloze in papirja, vanjo pa je vključeno bogato fotografsko gradivo in osebni predmeti Frana Bonača. Na ogled je do novembra 2022.

Fotogalerija (Foto: ePosavje.com):

(eP)

krško
video
posavski tednik

Pridružite se nam

Poglejte tudi

Novice iz Posavja