Skip to main content
V Posavju 6.8° C Torek, 19. november 2019
25.10.2019
09:54
Foto: Grajsko lutkovno gledališče Sevnica
Grajsko lutkovno gledališče Sevnica te dni gostuje v Združenih državah Amerike, od Chicaga do Washingtona. V nadaljevanju objavljamo nekaj vtisov z njihove poti.

Grajsko lutkovno gledališče Sevnica v Združenih državah Amerike

V torek, 15. oktobra, smo poleteli iz Benetk in proti večeru srečno prispeli z vso svojo opremo in lutkami v Chicago, kjer nas je čakal že iz Slovenije rezerviran rent a car 12 sedežni kombi, ki je kljub svoji velikosti komaj zadostoval za 5 člansko ekipo in vso našo prtljago. Najprej smo se morali navaditi na avtomatski menjalnik avta, nato pa na izredno gost in hiter ameriški promet. Dokler nismo vključili GPS, smo naredili nekaj »častnih« krogov po 8 pasovnih in ponoči kar nevarnih avtocestah okoli Chicaga, ki ima okoli 3 milijone prebivalcev v ožjem mestu, skupaj s periferijo pa kar 10 – 11 milijonov. Za naše razmere je vse izredno veliko, zato smo rabili kar nekaj dni, da smo se nekako prilagodili njihovem načinu in navadam.

GPS nas je pripeljal ponoči v Lemont (obrobje Chicaga) v Slovenski Kulturni Center, kjer nas je v » St. Mary's Retreat House« čakalo prenočišče in je tudi naša večdnevna baza pred odhodom proti Clevelandu, Pittsburghu in Washingtonu. Pričakal nas je častni konzul Rep. Slovenije g. Janez Vidmar, ki med ostalim vodi tudi Slovensko hišo za oddih - poslopje s 66 prenočišči, veliko dvorano, kapelo... Tu organizirajo različna srečanja, duhovne vaje, seminarje zdravljenja itd.

Na razpolago smo dobili tudi njihovo hišno delavnico, kjer smo v nekaj dneh naredili novo scenografijo, tehnične adaptacije, rekvizite … , ki smo jih morali zaradi velikosti in izredno dragega letalskega prevoza pustiti doma. Sicer smo se zaradi prijaznosti in pomoči g. Vidmarja s sodelavci kmalu počutili kot doma. Pri pripravi kvalitetne predstave skoraj ni konca različnim problemom, ki se pojavijo na terenu. Nabaviti smo morali, razen nekaj orodja in materiala, tudi barvno mešalno svetlobno tehniko, stroj za sneg itd, da ne bi bili gledalci prikrajšani za čarobno atmosfero vetrovnih in mrzlih zimskih noči, ki jih Grdi raček doživlja na težki poti do svoje prave identitete.

Fotogalerija (Foto: Grajsko lutkovno gledališče Sevnica):

V soboto, 19. oktobra, dopoldne smo končno zaigrali v Slovenskem kulturnem centru v Lemontu prvo lutkovno predstavo otrokom naših rojakov, ki obiskujejo ob sobotah slovensko šolo in se spoznavajo z materinim jezikom svojih prednikov, ki so pred mnogimi leti prispeli v obljubljeno deželo – Ameriko. Andersenova zgodba »Grdega račka« je vedno aktualna, predvsem drugačnih v tujih ali novih okoljih. Verjamemo, da se je ob predstavi večina gledalcev spomnila svojih težkih začetkov v novi in drugačni deželi, kar je potrdil tudi aplavz in čestitke po našem končanem nastopu.

Za naše rojake smo pripravili predstavo v angleškem jeziku, saj njihovi otroci komaj spoznavajo osnove slovenščine in bi težje vsebinsko razumeli in doživeli lutkovno zgodbo o drugačnosti. Seveda smo želeli gledalcem pokazati, kako zveni naša predstava tudi v materinem jeziku, zato smo jim po končani predstavi zaigrali še začetek in konec »Grdega račka« v slovenščini, kar so toplo sprejeli.

Naše lutke so po nato odšle z odra še v dvorano med otroke, da so si jih lahko ogledali od blizu, potipali, se z njimi rokovali, jih poskusili animirati in se z njimi in našimi lutkaricami fotografirali za spomin.

G. Mark Magajne je gledalcem predstavil delovanje našega gledališča, priskrbel ozvočenje za predstavo in tudi sicer zadnji mesec priprav skrbel za našo komunikacijo pri dogovorih in usklajevanjih našega nastopa v Lemontu.

V nedeljo smo se po slovenski maši pogovorili z našimi rojaki o njihovem delovanju, kulturnemu utripu, druženju in skrbi za slovenski jezik, ki ga skušajo ohranjati s slovensko šolo in družabnimi prireditvami, kar je pa zaradi hitrega tempa življenja in pomanjkanja časa, kljub njihovemu trudu in različnim aktivnostim vse težje. 

Popoldne smo se odpeljali in si bolj na hitro ogledali Chicago, po katerem nas je popeljala in vodila ga. Urška Magajne, sicer Ljubljančanka, ki si je ustvarila družino v tem ogromnem mestu. Med množico vešstometrskih nebotičnikov, katerih vrhove so zakrivali oblaki in megla, smo se počutili kot Guliver v deželi velikanov, saj so te megastavbe v naravi videti še veliko večje kot na slikah ali v filmih. Res fascinanten pogled proti nebu, ki je skoraj zakrito z železobetonsko arhitekturo tega svetovno znanega velemesta, ki leži ob obali Michiganskega jezera, ki je malo manjše od Jadranskega morja. Seveda je ob prometnih konicah in nasploh to pravo mravljišče ljudi, avtov, kamionov…

Grajsko lutkovno gledališče Sevnica

sevnica
fotogalerija

Pridružite se nam

Poglejte tudi

Novice iz Posavja