Skip to main content
V Posavju 16.8° C Torek, 22. oktober 2019
16.09.2019
21:01
Foto: Valvasorjeva knjižnica Krško
V sklopu Poletnih večerov v parku, ki jih prireja Valvasorjeva knjižnica Krško v sodelovanju z JSKD OI Krško ter Krajevno skupnost mesta Krško, je v Dvorani v parku potekal zadnji Poletni večer.

Pogovorni večer s pisateljico Bronjo Žakelj o njenem literarnem prvencu

KRŠKO V sklopu Poletnih večerov v parku, ki jih prireja Valvasorjeva knjižnica Krško v sodelovanju z Javnim skladom republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Krško, ter Krajevno skupnostjo mesta Krško, je v četrtek, 12. septembra 2019, v starem mestnem jedru Krškega, v Dvorani v parku, potekal zadnji, osmi letošnji Poletni večer, na katerem se je bibliotekar Vilko Planinc pogovarjal s trenutno verjetno najbolj brano slovensko avtorico in dobitnico letošnje nagrade kresnik, Bronjo Žakelj. V slovenskem prostoru je zaslovela s svojim romanom z naslovom Belo se pere na devetdeset, ki je leta 2018 izšel pri založbi Beletrina, naletel pa je na zelo pozitiven ter odmeven odziv tako strokovne žirije, ki podeljuje nagrado kresnik, kot tudi širše slovenske javnosti.

Na začetku večera je v uvodnem nagovoru zbrane pozdravila direktorica Valvasorjeve knjižnice Urška Lobnikar Paunović, ki je med drugim izpostavila, da tokratni večer poteka v času Nacionalnega meseca skupnega branja, nato pa je sledil izjemno prijeten in sproščen pogovor z Bronjo Žakelj, ki se je brez dlake na jeziku razgovorila o vsebini romana Belo se pere na devetdeset ter z občinstvom podelila svoja najgloblja občutja ob soočanju s smrtjo in boleznijo.

Fotogalerija (Foto: Valvasorjeva knjižnica Krško)

Belo se pere na devetdeset

Z bibliotekarjem Vilkom Planincem sta se v pogovoru dotaknila različnih tem, med drugim prezgodnje smrti avtoričine matere in kasneje še mlajšega brata, zapletenega odnosa med Žakljevo in njenim očetom, pogovarjala sta se o krhki minljivosti življenja, o spominih na pisateljičin maturantski ples in o tem, da se je potrebno s strahom pred smrtjo v primeru raka soočati, saj pri tem ostaneš še kako sam, ko po besedah avtorice "medicinske sestre ugasnejo luči in obiski odidejo". Bronja Žakelj je po izobrazbi novinarka, pisanje je njen primarni poklic, v času študija je pisala za časopis Delo, nato pri Jani, a kot sama priznava, v tistem času ni čutila nekega zadovoljstva oziroma zadoščenja, zato se je preusmerila v marketing in kasneje v bančništvo. "Čutila sem potrebo po izražanju, čutila sem, da moram nekaj napisati,« odkrito priznava, a hkrati poudarja, da njena knjiga »nikakor ni avtoterapija, temveč potreba po pisanju". Dodala je še, da je pisala »res zase, brez filtrov, ne glede na to, kaj bo mislil kdo drug.« Obenem pa je pripomnila, da ni mislila, da bo knjiga tudi dejansko izšla.

Žakljeva je na začetku odkrito dejala, da je bila zelo vesela, da je sploh dobila založbo in to ravno Beletrino. »Že to je bil zame velik uspeh,« je skromno dodala.

Roman Belo se pere na devetdeset je izšel septembra lani, naletel pa je na masoven odziv javnosti in bralcev, kar je Žakljevo, kot sama priznava, »iskreno presenetilo. V nadaljevanju pogovora se z Vilkom Planincem dotakneta pisateljičinega odnosa z očetom. "Dala sem mu knjigo v branje, bral jo je dve noči, nič ni rekel, je malo poseben karakter,« pojasnjuje avtorica, ki si je srčno želela, tako sama pravi, »zeleno luč« s strani svojega očeta, ki ji je naposled vendarle dal dovoljenje za objavo romana."Zame je bilo to veliko olajšanje, ker je to preprosto moja zgodba, ki sem jo želela povedati,« je še pripomnila.

Sicer pa je celoten roman zastavljen tako, da avtorica v sedanjiku nagovarja svojo pokojno mater. »To je otroški glas, ki odrašča skozi čas,« je pojasnila Žakljeva.

Ko je bila Bronja Žakelj v petem razredu osnovne šole, je neozdravljivo zbolela njena mati. Žakljeva je povedala: "Bil je karcinom želodca, pozno odkrit, preostala so ji dva do tri leta življenja, kemoterapije ne bi pomagale." Mamino bolezen so zamolčali, "ampak to so bila 80. leta, zdaj je doktrina drugačna, v bistvu je to laž, mami je v bistvu živela z lažmi in umrla v laži. Laž še vedno ostane laž" sklene svoje mnenje. Kasneje pa tudi odkrito pove, da o mamini smrti nihče ni želel govoriti in da so takoj po pogrebu odšli na morje. »Tega ne moreš skriti, temu ne moreš ubežati, racionalno veš, da se praznine ne da zapolniti," je še dodala. Dotaknila se je tudi tematike žalovanja: "Žalovanje za izgubljenim se nikoli ne neha," je odkrito zaključila.

Pri svojih dvajsetih je tudi sama prvič zbolela za rakom. To obdobje opisuje: "Grabila me je panika, misel na smrt, stiska, tesnoba; vzpostavijo se novi mehanizmi, za katere sploh ne veš, da jih imaš." Pojasni še, da je od začetka vedela, kako je z njo ter da je želela odprto govoriti o svoji bolezni. "Povem, da me je strah; v težkih trenutkih težko najdeš dobrega sogovornika." Kasneje pripomni: "Ko si na drugi strani, nimaš občutka, kako se počuti ta, ki je bolan. Itak je rak – bolezen sama – tabuiziran. Pogovor hitro zdrsne v klišeje, v prazne besede, ki ne pomagajo." Težavno temo o raku pa je zaključila bolj optimistično: "Če je tesnoba sprejeta,« pravi, »se razblini. Notranji mir je najbolj pomemben."

Žakljeva je povedala, da je v enem letu imela več kot petdeset intervjujev in okoli štirideset literarnih večerov. "Je lepo, a zelo naporno, literarni večeri so mi pa super," je odkrito priznala. Belo se pere na devetdeset sta prebrala tudi njena najstniška hči in sin. Publika se je prisrčno nasmejala, ko je Žakljeva povedala, da je njen sin dejal, da mu je knjiga sicer všeč, da pa bo raje počakal na film.

O nadaljnjem pisanju

O nadaljnjem pisanju je Žakljeva povedala: "Pisala bom iz istega razloga – zaradi ljubezni do pisanja. Čaj, tipkanje, ustvarjanje – to je eden najlepših momentov v mojem življenju, to je naravno stanje, blizu popolnosti."

Pogovor se je tako prevesil v zaključni del, sledila so še vprašanja publike, nato je večer sklenila direktorica Valvasorjeve knjižnice in zbrane povabila k druženju ob rujni kapljici Kmečke zadruge Krško, ki je letošnji vinar poletnih večerov. Bronja Žakelj pa je vsem, ki so kupili izvod knjige, podelila avtogram in zraven dopisala lepo misel.

Andreja Kališnik
Valvasorjeva knjižnica Krško

krško
valvasorjeva knjižnica krško

Pridružite se nam

Poglejte tudi

Zadnje novice

Novice iz Posavja