Razstava Navkrižja dilem
KOSTANJEVICA NA KRKI Razstava slikarja Aleksija Kobala ter oblikovalke in arhitektke Mance Ahlin se osredotoča na univerzalna vprašanja neskončnosti in cikličnosti, z osrednjim motivom Möbiusovim trakom, ki se, če ga apliciramo na družbeno-politično, na filozofsko plat, kaže kot prispodoba življenja.
Osrednji motiv razstave? Möbiusov trak
"V Kostanjevici, kjer so mi ponudili prostor za razstavo, sem se domislil, da bi jo izvedel na nek drugačen način. Slika tu ni edino sredstvo, saj težko ponazori oz. prikaže ta fenomen Möbiusovega traku. Vmes sem spoznal Manco Ahlin in njene mojstrovine. Povabil sem jo k sodelovanju, kar je z veseljem sprejela," nam je na dan odprtja razstave povedal Aleksij Kobal.
Matematična zagonetka s konca 19. stoletja
Kustos Miha Colner je ob tem dodal, da je "osrednji motiv razstave Möbiusov trak. To matematično zagonetko s konca 19. stoletja, ki si je še danes ne znamo čisto dokončno pojasniti, sta avtorja vzela kot neko družbeno metaforo, ki ima ogromno implikacij. Na eni strani govori o cikličnosti, zgodovini, govori o vprašanju kolektiva in individualnosti v družbi itn. Seveda so razlage zelo odprte, kar je tudi namen te razstave."
Za sestavo osrednjega objekta kilometer plastičnih cevi
Za sestavo osrednjega objekta sta avtorja porabila kilometer plastičnih cevi. Kobal ob tem dodaja, da je bil to eden njegovih težjih če ne celo najtežjih projektov. "Glede na to, da sem bil priča sestavljanju, gre namreč za zelo kompleksno delo, nismo niti vedeli, ali bo objekt zdržal to formo … To so bile preizkušnje, ampak tudi vznemirljive, ravno v tem, da poskušaš narediti nekaj novega."
Manca Ahlin dodaja, da so v cerkvi in na dvigalih z vrtoglavico preživeli kar nekaj ur. "Ko sva začela raziskovati izvedbene možnosti za ta objekt, sem probala kar nekaj vzorcev, ki se uporabljajo v tradicionalni čipki in na koncu se je izkazalo, da je bolj enostavno boljše, zato sva uporabila enega od najbolj pogosto uporabljenih pri nas."
Osrednji objekt dopolnjujejo slike
Osrednji objekt dopolnjujejo slike, ki so tokrat nekoliko bolj abstraktne in so druga pot oziroma ponazoritev tega istega fenomena, pojasnjuje Kobal. "Veliko je bilo vplivanj s samega osrednjega objekta, ki sva ga najprej naredila kot maketo in tudi v računalniški izvedbi, pa potem iz videa. Pravzaprav je vse najprej nastajalo na računalnikih. Jaz sem recimo celo cerkev naredil v 3D programu, da smo sploh lahko videli, kakšno velikost slik in kakšen koncept bova izbrala. Tudi sam objekt je že bil prej narejen v maketi, pravzaprav v treh maketah. Dobro je bilo, da je bila cerkev dober mesec prazna, da sva se lahko tega lotila v miru."
Razstava bo na ogled do 5. septembra
Projekt je nastajal dve leti in pol. "Kompletna zasnova, od začetka do konca, je nastala samo za to postavitev. Gre za specifičen prostor, lep prostor, ampak tudi zahteven in ga kar moraš upoštevati," pravi Kobal. Ta objekt je tudi neke vrste mandala, ki bo na koncu razstave uničen, podobno, kot to storijo budistični menihi po mantranju, skleneta avtorja. Razstava je na ogled do 5. septembra.
(eP)
