Razstave prikazujejo odnos med človekom in naravo
KOSTANJEVICA NA KRKI Izbrana dela prinašajo globok premislek o človekovih intervencijah v naravno okolje in o trenutnem družbenopolitičnem in ekonomskem ustroju, ki temelji na principu rasti proizvodnje in potrošnje. "V zadnjem času je veliko govora tudi v vizualni umetnosti o novi dobi, o našem učinku na naravo, kako ljudje posegamo, spreminjamo naravo in kako nam narava to vrača," pove Colner.
Zgodba o človeški ribi in njenemu bratrancu
Vsa štiri dela, ki so postavljena v Lapidarij, so zelo različna, vsako pripoveduje neko svojo zgodbo. "Konkretno tu v prostoru, kjer smo, kjer je delo Robertine Šebjevič z naslovom Ligofilija, lahko spremljamo zgodbo o tako imenovanih prebivalcih teme, skratka Proteusu, človeški ribici in njenem bratrancu Akselotelu, ki živi v Mehiki, v močvirjih in podzemnih jamah Mehike," nadaljuje Colner. Obe živali zaznamuje izjemna regenerativnost in dolgoživost, saj živita v stanju večne mladosti, kar je ena od osnovnih zgodovinskih obsesij človeške kulture.
Odnos človeka do gozda
Delo Sub Persona kolektiva PLATEAURESIDUE se ukvarja z odnosom človeka do gozda. V procesu raziskovanja in priprave projekta sta se avtorja pogovarjala z ljudmi, ki se neposredno ukvarjajo z vzdrževanjem gozdov in imajo različna mnenja o načinu njihovega upravljanja in dojemanja. "Ljudje si predstavljajo gozd, kot neko popolnoma nedotaknjeno, neokrnjeno naravo, ampak dejstvo je, da je 99% gozdov na področju Slovenije vzdrževanih s strani človeka. Pragozdov je v Sloveniji zelo malo." Gozdovi namreč človeku na več ravneh omogočajo kakovostno bivanje.
Razstava je na ogled do 1. novembra
Odnos med človekom in psom
Tudi Maja Smrekar v svoji hibridni umetniški praksi naslavlja aktualne pojave v sodobni družbi. Tokrat se je navezala na odnos med človekom in psom. "Maja Smrekar se je ukvarjala z razvojem, kako je volk postal pes, kako je pes postal delovna žival in kako je sedaj v tej sodobni, post industrijski potrošniški družbi, pes spet stopil na naslednjo stopničko, da v veliki večini ni več delovna žival, ampak je postal družinski član. Skratka ni več privezan pred hišo, ampak spi na kavču," še doda Colner.
Civilizacija prihodnosti
Tanja Vujinović pa predstavlja del projekta Metavrt, s katerim se ukvarja že vrsto let. Sfera 3 najavlja čas, ko bodo organske in anorganske snovi tvorile enovito tkivo. S svojo izčiščeno vizualno podobo dajejo njena dela vtis imaginarnega futurističnega okolja in se spogledujejo s tem, kar si lahko posameznik predstavlja kot virtualni prostor. Gre za nadaljevanje avtoričinih raziskav in razmislekov na temo ekologij sveta in načinov preživetja civilizacije v prihodnosti, ki bo upoštevala skrb za sočloveka in okolje. Razstava Nova doba je na ogled še do 1. novembra.
(eP)
