S pisateljico Janjo Vidmar na medgeneracijskem branju
SENOVO Osnovna šola XIV. divizije in Bralni krožek Društva upokojencev Senovo že vrsto let skupaj pripravljata bralne dogodke, ki jih skrbno načrtuje in poskrbi za njihovo pestro izvedbo bibliotekarka Simona Šoštar. Tudi včeraj smo bili priča enemu takih. Z nami je poldrugo uro klepetala in pripovedovala najrazličnejše zanimivosti, ki jih ne najdete niti na wikipediji, pisateljica mladinskih del, Janja Vidmar.
Že spomladi smo v okviru projekta MGB prejeli v dar mladinski roman Elvis Škorc, genialni štor, ki nas ni pustil ravnodušnih. O njem smo debatirali že spomladi in ker je mnogo tem ostalo neobdelanih, ni nepričakovano, da je sledila nadgradnja dogodka – spletno srečanje s pisateljico. #
Starejši bralci smo ji svoja razmišljanja podali prej v pismu, mlajši pa so sproti z vprašanji potešili svojo radovednost. Nas je zanimalo predvsem o jeziku:
Tu nismo našli skupnega jezika. Po mnenju nekaterih članov, je jezik vse prej kot primeren za odraščajočega otroka, ki išče zglede in jim sledi na vseh nivojih – tudi jezikovnem. Po mnenju drugih pa se je pisateljica na jezikovni ravni odlično poistovetila s ciljno skupino bralcev in ob pisanju jezikovno preplastila celoto v več ravni: jezik sms-ov, ki je res katastrofa, kot v realnosti; jezik pogovorni (sleng), kjer vsega nismo razumeli (le od kod pisateljici to znanje?); in splošni pogovorni jezik. Nekaj kletvic, kak vulgarizem, bi rekli znosno bolj, kot če slučajno na avtobusni postaji prisluškujemo pogovoru naključnih čakajočih učencev – morda že srednješolcev.
Čas s pisateljico in mladimi bralci je hitro minil. Pisateljica je zgovorna in ni čudno, da ni odgovorila na vsa naša vprašanja, saj je ob vsaki iztočnici povedala toliko vsega drugega in obrobnega, da ob koncu res vemo več o njej in tudi več o namenu tega romana, četudi nismo dobili odgovorov na vsa vprašanja. Vemo pa, katero glasbo posluša in da teče maratone, ... Za nas vsekakor ena izkušnja več, ena pisateljica več, s katero smo poklepetali. Za učence najbrž tudi bližnjica do potrebnih znanj, ki jih bodo izkazali na Tekmovanju za Cankarjevo priznanje.
Hvaležni smo za take in podobne priložnosti, ko lahko sledimo prepletu raznoterih znanj in mnenj, in je v glavnem vse prav, kar kdo pove. Naša bralna jesen je res bogata, saj vsak teden na drugačen in zanimiv način obeležimo NMSB 21.
B. Ojsteršek za Bralni krožek DU Senovo
