Vladimir Makuc: Retrospektiva
KOSTANJEVICA NA KRKI Velika retrospektiva v Galeriji Božidar Jakac predstavlja obsežen pregled umetniškega delovanja Vladimirja Makuca, enega najbolj ikoničnih likovnih umetnikov na Slovenskem. Čeprav je bil prvenstveno znan kot mojster grafične umetnosti, so na razstavi prikazane različne razvojne faze njegove izrazito interdisciplinarne prakse, ki sega tudi na področja risbe, slikarstva, kiparstva, keramike in raznih hibridnih tehnik. Makuc je namreč nenehno raziskoval in spreminjal tok svojega avtorskega izraza.
Razstava temelji na obsežni donaciji Vladimirja Makuca Galeriji Božidar Jakac, ki obsega 53 grafičnih listov iz obdobja med 1957 in 1999, in kronološko prikazuje razvoj njegove ustvarjalne prakse. Predstavljena so nekatera redko videna zgodnja dela iz 50. let 20. stoletja, ko je še iskal formalen izraz in vsebinski interes, prepoznavna dela iz zrelega obdobja, ki so se vpisala v lokalno zgodovino umetnosti, in pozna dela, ko se je Makuc po letu 2000 v veliki meri odvrnil od grafike. Ravno zaradi raznovrstnosti in ustvarjalne zvedavosti sodi Makuc med najvplivnejše in najbolj prepoznavne likovne ustvarjalce v slovenskem kulturnem prostoru druge polovice 20. stoletja.
Vladimir Makuc
Vladimir Makuc (1925-2016) je študiral na Šoli za umetno obrt (1946-1950) in nato na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (1950-1956). Med leti 1949 in 1963 je deloval kot terenski kopist srednjeveških fresk, medtem ko je od leta 1963 ustvarjal kot neodvisni umetnik. Svoj prepoznavni avtorski izraz je začel graditi v sredini 50. let 20. stoletja in ga je nato razvijal in nadgrajeval do konca življenja. Za svoje delo je prejel več odmevnih nagrad; nagrado na 3. sredozemskem bienalu v Aleksandriji (1959), nagrado Prešernovega sklada (1962), Prešernovo nagrado (1979), Jakopičevo nagrado (1987) in Veliko nagrado Grafičnega bienala v Ljubljani (1997). Leta 1966 je bil eden izmed šestih umetnikov, ki so zastopali Jugoslavijo na 33. beneškem bienalu. Njegova dela so hranjena v številnih javnih in zasebnih zbirkah, med katerimi izstopa Goriški muzej, ki od leta 2003 hrani obsežno donacijo umetnikovih del.
Ustvarjalna pot
Makučeva ustvarjalna pot se je namreč raztezala skozi sedem desetletij in se je skladno z njegovim osebnostnim in umetniškim razvojem, kakor tudi z duhom prostora in časa, nenehno razvijala in spreminjala. Njegov ikonični položaj v lokalni kulturni zgodovini je pogojen prav s slogovno in motivno determiniranostjo, svetovnim nazorom in pomirjenostjo z lastnim položajem interpreta kraške in mediteranske kulturne krajine. Razstava prikazuje Makuca kot človeka in umetnika svojega prostora in časa, na katerega so neizbežno vplivali sočasni tokovi v družbi, kulturi in umetnosti. Kljub temu, da se je navidezno zatekal v intimno in arhaično izraznost, je bila njegova umetniška praksa tesno prepletena z dogodki iz njegovega življenja, tako z osebnimi izkušnjami kot s kolektivno družbeno zgodovino.
Fotogalerija (Foto: Kaja Selko)
Razstava bo na ogled do 2. oktobra
Na razstavi so na ogled dela iz zbirke Galerije Božidar Jakac, Goriškega muzeja, Galerije Antikvitete Novak, zapuščine Vladimirja Makuca in zasebnih zbirk. Ob pričujoči retrospektivi je izšel tudi obsežen razstavni katalog z besedili kustosa razstave Mihe Colnerja in gostujočega pisca Jureta Vuge. Razstava bo odprta do 2. oktobra 2022.
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki
