Skip to main content
Nedelja, 14. april 2024
18.03.2024
07:18
Komisija je predlagala ukrepe, ki zmanjšujejo ali ukinjajo zahteve pri minimalnem deležu neproduktivnih površin, pri obveznem kolobarju, pri obvezah za zeleno prekrivanje.

Predlagali so tudi administrativno razbremenjevanje kmetov, ti pa se bodo lahko bolj posvetili pridelavi hrane.

Evropska komisija je včeraj pozno popoldne predstavila predloge sprememb uredb, ki urejajo izvajanje Skupne kmetijske politike EU (SKP) in se nanašajo tako na izvajanje določenih kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki so jih dolžni izvajati kmetje, kot na zniževanje administrativnih obremenitev za kmete. Gre za neposreden odziv Komisije na zahteve evropskega kmetijskega sektorja, ki jih že več mesecev glasno izraža na protestih širom EU. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) predlagane ukrepe, ki so jih skupaj z njim zahtevali tudi številni člani Evropskega parlamenta in kmetijski ministri držav članic EU, pozdravlja in pričakuje, da jih bosta sozakonodajalca sprejela v čim hitrejšem možnem času.

»Po umiku predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov in sprejetju nekaterih podzakonskih aktov, ki znižujejo okoljske obveznosti kmetov, je Komisija včeraj vendarle predlagala tudi obsežnejši paket sprememb zakonodaje o SKP. Žal sicer šele po zelo glasnih, dolgotrajnih in intenzivnih protestih kmetov širom po Evropi, pa vendarle. Z današnjim paketom sprememb uredb SKP je Komisija prisluhnila večletnim opozorilom kmetov, kot tudi zdravorazumskim opozorilom o preobremenitvi kmetov z okoljskimi ukrepi, ki jih s kolegi iz Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) že dlje časa naslavljamo na Komisijo,« uvodoma komentira Bogovič in dodaja, da so poslanci Evropske ljudske stranke že tekom pogajanj o reformi SKP med l. 2019 in 2021 opozarjali na težave pri izvajanju t. i. pogojenosti SKP, kot je bila nato zastavljena v sami reformi. »Danes predstavljeni predlogi sprememb določb uredb SKP o pogojenosti, torej obvezna pravila in standardi, ki jih morajo izpolnjevati kmetje, da prejmejo neposredna plačila, predstavljajo stik z realnostjo kmetovanja. Spremembe nekaterih standardov za dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP) in dana možnost državam članicam, da sprejmejo začasna odstopanja od nekaterih zahtev glede pogojenosti, so nujne in potrebne. S tem se kmetom dejansko daje možnost, da lahko tudi v primerih nepredvidljivih vremenskih razmer, ki postajajo stalnica pri kmetovanju, izpolnijo zahteve in so upravičeni do neposrednih plačil iz tega naslova,« pravi Bogovič in nadalje podrobneje pojasnjuje vsebino predlogov Komisije, ki se navezujejo na pogojenost:

»Države članice bodo lahko zagotovile posebne izjeme od DKOP 5, DKOP 6 in DKOP 7, ki zajemajo situacije, v katerih obstaja tveganje, da bi bile zahteve v nasprotju s samimi cilji DKOP. Komisija prav tako predlaga, da se iz standarda DKOP 8 izloči obveznost namenjanja minimalnega deleža obdelovalnih površin v neproduktivne površine (praha) oz. druge krajinske značilnosti (žive meje, drevesa…). Namesto tega bodo države članice morale vzpostaviti eko shemo, ki nudi podporo kmetom pri ohranjanju deleža obdelovalne zemlje v neproduktivnem stanju ali za ustvarjanje novih krajinskih značilnosti, za kar bodo kmetje tudi nagrajeni. V zvezi s standardom DKOP 7, ki zahteva kolobarjenje, Komisija sicer predlaga ohranitev kolobarjenja, vendar daje državam članicam možnost izpolnitve te zahteve z diverzifikacijo posevkov. Slednje namreč prav tako prispeva k ohranjanju zdravih tal, saj zagotavlja raznolikost pridelkov v enem letu. Tovrstna prožnost bo kmetom, ki jih prizadenejo suše ali prekomerne padavine, omogočila izpolnjevanje pogojev iz DKOP 7 na način, ki je bolj realen in prilagojen kmetijskemu koledarju. V okviru prenovljenih eko shem Komisija predvideva tudi okrepitev podpor kmetom, ki bodo v kolobarjenje vključevali stročnice.

Kar se tiče standarda DKOP 6, ki se nanaša na prekrivanje tal v občutljivih obdobjih in kmetom povzroča velike težave pri izvajanju, saj trenutno ne upošteva realnosti, kot je npr. spremenljivo vreme, Komisija daje državam članicam popolno prožnost pri njegovemu izvajanju.«

Bogovič pozdravlja tudi predlagane spremembe, ki se nanašajo na število zahtev za spremembo strateškega načrta SKP s strani držav članic. Le-te bodo po novem lahko Komisiji predložile dve spremembi na leto, namesto ene, kot to velja sedaj. To je namreč nujno potrebno za hitrejše reševanje spreminjajočih se razmer v kmetijstvu, zlasti zaradi neugodnih vremenskih razmer. 

»Zaradi zmanjšanja obremenitev in povečanja predvidljivosti podpore SKP za kmete, se ukinja obveznost držav članic, da ocenijo, ali je treba njihove strateške načrte SKP spremeniti v primeru sprememb določene okoljske zakonodaje EU. Prav tako se ukinja obveznost Komisije o pregledu seznama okoljske in podnebne zakonodaje EU do 31. 12. 2025 in priprave morebitnih novih sprememb SKP zaradi ostrejše zakonodaje. Primernejše orodje za uskladitev SKP z novo okoljsko in podnebno zaknodajo je zagotovo nova reforma SKP po l. 2027,« ocenjuje Bogovič in dodaja: 

»Za večino slovenskih kmetov je zelo dobrodošel tudi predlog za izvzetje kmetijskih gospodarstev do 10 hektarjev obdelovalnih površin iz nadzora pogojenosti in kazni. Gre za precejšnjo administrativno razbremenitev za kmete, ki tako ne bodo deležni dodatnih kontrol s strani nadzornih organov. Pomembno administrativno razbremenitev predstavlja tudi predlog za izvzetje upravičencev, ki hkrati prejemajo tako neposredna plačila na površino kot plačila iz naslova razvoja podeželja iz pregledov navzkrižne skladnosti in uporabe kazni. Bogovič tudi pričakuje, da bo ta paket ukrepov sicer naletel na pogrom s strani zelenih ideologov, a verjame v treznost in razum tako večine v Evropskem parlamentu kot med kmetijskimi ministri EU, da ga še pred evropskimi volitvami v celoti sprejmejo in tako evropskim kmetom čimprej omogočijo prepotrebno razbremenitev.

franc bogovič
evropski parlament

Pridružite se nam

Novice iz Posavja