Hiša frankinje - Lojze Kerin predstavi svojo zgodbo (VIDEO)

Lojze Kerin in Hiša frankinje

"Že od malega me je zanimala vinska trta. Včasih se pošalim, da že od rojstva," svojo zgodbo začne vinar Lojze Kerin s Straže pri Krškem. "Vino, vinska trta, vinogradništvo … Že od osnovne šole naprej sem bral skoraj izključno literaturo o teh temah, da so se doma včasih jezili name in mi predlagali še kakšno leposlovje. Že takrat sem vedel, kaj bi rad počel, ko odrastem," nadaljuje in poudari, da sta ga starša na njegovi poti stoodstotno podpirala. "Zelo mlad sem začel delati v domači kleti. Sledilo je izobraževanje na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu, nato še na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer sem študiral agronomijo. V zadnjem letniku sem zaprosil za dodatne izpite, izpite sem opravljal tudi z živilske tehnologije in s te smeri tudi diplomiral, in sicer na temo modre frankinje." Znanje je iskal vsepovsod, kjer se je le dalo, zato se je izobraževal tudi na drugih področjih. "Pridobil sem licenco za degustatorja in izpit za sommelierja prve stopnje." 

Hiša frankinje

Medtem so doma sadili vinograde, trenutno obdelujejo trideset tisoč trt. "Odločili smo se, da je to obenem naš limit, da se ne bomo širili. Ko smo sadili vinograde, smo ugotovili, da je obstoječa klet premajhna, poleg tega ni bila tehnološko dovolj dobro opremljena. Želeli smo si sodobne in dobre kleti, v kateri bi lahko pridelali dobra vina in ohranili kakovost grozdja, ko pride v klet ter prostore, kjer bi lahko predstavili in prodali vina." 

Tako je nastala Hiša frankinje Kerin, ki pa zdaleč ni le prostor za pridelavo in poizkušnjo vin, ampak tudi prava paša za oči. Opremljena je z naravnimi materiali, izstopajo opečnati tlakovci in stari les, ki daje občutek domačnosti in tradicije. Posebne zgodbe nosijo elementi in dodatki iz hiše njihovih prednikov, ki nosijo svoje zgodbe.

Od modre do bele frankinje

"Modra frankinja je zame sorta, ki je zares nekaj posebnega, kar je dokazala v zadnjih nekaj letih, ko so ugotovili, da je celo slovenska avtohtona sorta, da je po vsebnosti antioksidanta resveratrola ena najbogatejših in najzdravilnejših vrst na svetu," pojasnjuje vinar.

V kleti pridelujejo osem različnih vin iz modre frankinje. Glede na ideje in izkušnje so nastajala postopoma – od klasičnih frankinj, rosejev, penin do likerskega vina, predikatov in sušenega grozdja. Najbolj markantna je zagotovo bela frankinja. "Sama ideja bele frankinje je stara že deset let. Leta 2010 sem poskusil šampanjec prav iz Šampanje, na katerem je pisalo "blanc de noir" - "belo iz črnega." Vprašal sem, kaj to pomeni? Povedali so mi, da gre za belo vino iz modrega pinota, in ko sem nadaljeval z raziskovanjem, sem ugotovil, da tega ni tako malo. V Šampanji se s takšno pridelavo resno ukvarjajo, drugod po svetu obstajajo klareti – bela vina iz rdečih sort grozdja. O tem mi ni nihče ničesar povedal." Rdeče sorte imajo namreč barvo samo v kožici, meso je brezbarvno. Samo petnajst sort na svetu je takih, ki imajo tudi obarvano meso, kot je denimo gamay, pojasnjuje sogovornik. "Torej, če imamo prozorno meso in uspemo iz njega dobiti sok, ne da bi do te mere poškodovali kožico, da bi ga obarvala, ostane bel. O samem postopku nisem vedel ničesar in sem se raziskovanja lotil sam. Raziskoval sem pridelavo šampanjca in preizkušal različne tehnologije." Potreboval je pet let, da mu je popolnoma uspelo. Leta 2015 je napolnil prvo steklenico bele frankinje. "Pomemben je čas trgatve, za to sem zapravil tri leta, saj nismo trgali ob pravem času. Vemo, da za penino trgajo nekoliko prej in tudi to grozdje je treba, zato je pomembno ujeti pravi čas trgatve. Ko je grozdje malenkost prezrelo, so že prve kapljice, ki pritečejo, obarvane, so rahel rose." Pomemben je še način trgatve, pa tudi način transporta, predelave … Precej je drobnih, a pomembnih zadev, za katere je, kot pravi, porabil ogromno časa, a na koncu se je trud vendarle izplačal. "Ker je grozdje trgano nekoliko prej, so kisline nekoliko višje, stopnja alkohola nižja. Ker so kisline višje, smo se odločili in pustili nekaj gramov nepovretega sladkorja. Ta kombinacija ustvari zares lepo harmonijo okusov. Ker vre na zelo nizki temperaturi, je aromatika zelo sadna, všečna, kar je formula za uspeh."

O Posavju in povezovanju vinogradnikov

Kerin je prepričan, da je Posavje regija velikih priložnosti. "Dr. Julij Nemanič pravi, da na Primorskem lahko pridelajo dobra rdeča vina, na Štajerskem dobre predikate, v Posavju pa lahko pridelamo oboje – dobra rdeča vina, kar dokazuje dobra frankinja, vemo pa tudi, da imamo odlične predikate, odlična bela, sveža vina. Nekje sem zasledil, da bi Posavje lahko postalo slovenska Šampanja, glede na to, kakšne penine smo začeli pridelovati in imamo zares dobre priložnosti za skoraj vsako vino." V celotni zgodbi pa je najbolj pomembno povezovanje vinogradnikov, poudarja, "da si izmenjujemo znanja, da si nismo konkurenca, ampak prijatelji, da se skupaj udeležujemo predstavitev, sejmov in izobraževanj, si pomagamo z idejami in izkušnjami. Smo tim, ki dobro dela in menim, da se nam bodo tudi ostali kmalu pridružili, ker je to edina pot. Vinski turizem je v razcvetu in tudi mi smo ga začutili." Nekatere regije so sicer bile hitrejše, pravi, in dosegajo boljše rezultate na tem področju, ampak tudi v Posavju se marsikaj dogaja. "Včasih se pošalim, da smo kot Trnuljčica, ki spi, ki skriva lepote, ljudje, ki pa pridejo v našo regijo in ko poskusijo naša vina in jedi, so fascinirani. Veseli nas, da ljudje pri nas poskusijo stvari, ki jih drugod še niso in tu imamo še veliko rezerve."

eP