Skip to main content
Petek, 29. marec 2024
16.09.2020
13:25
Krško, 6. avgust 2020
Foto: Tomy Gaberšček Škoda
S sodobnim načinom življenja smo postali vse bolj nedejavni in sedeči. Veliko sedimo in ležimo, telesne dejavnosti in vadbe pa je malo ali nič.

Kaj je sedeč življenjski slog in zakaj je nevaren?

KRŠKO Raziskave kažejo, da je neprekinjen čas daljšega sedenja povezan z razvojem različnih bolezenskih stanj in motenj zdravja. Sedeč življenjski slog je med dejavniki kroničnih nenalezljivih bolezni in vsesplošne umrljivosti kriv za kar 70% vseh smrti na svetovni ravni in je samostojen dejavnik tveganja, ne glede na indeks telesne mase. Sedenje je tudi pogost vzrok bolečin v hrbtu, umrljivosti zaradi nastanka bolezni srca in ožilja, razvoja sladkorne bolezni in nekaterih vrst raka. Strokovnjaki zato opozarjajo, da prekomerno sedenje ubija in, da gre za novodobno epidemijo. Zaskrbljujoče je dejstvo, da daljše in neprekinjeno sedenje negativno vpliva tudi na zdravje tistih posameznikov, ki so sicer redno telesno dejavni, torej so vsaj pol ure dnevno vsaj zmerno intenzivno telesno dejavni.

Nekateri strokovnjaki trdijo - sedenje je novo kajenje

Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da je zaradi resnega ogrožanja zdravja sedenje novo kajenje. Ena cigareta dnevno skrajša življenje za 11 minut. Ena ura neprekinjenega sedenja na dan pa nam skrajša življenje kar za 24 minut. Po dveh urah sedenja se raven ''dobrega'' holesterola zniža za 80%. Takoj, ko se usedemo, pade raven encimov, ki pomagajo razgraditi maščobe za 90%. Učinkovitost inzulina pade za 24%. Zgodijo se tudi druge spremembe metabolizma. To so samo nekatera dogajanja v telesu, ki se odvijejo zelo hitro. Dolgoročno pa so učinki še bolj škodljivi.

"Prekomerno sedenje ubija"

Ena izmed največjih raziskav je potrdila, da s prekomernim sedenjem povzročamo hitrejše staranje vseh celic. Ugotovili so, da so celice starejših žensk, ki so telesno dejavne manj kot 40 minut dnevno in so dnevno sedele več kot 5 ur, kar za 8 let starejše v primerjavi z vrstnicami, ki so sedele manj. Neaktivni posamezniki imajo krajše telomere, majhne zaščite na koncu DNK. Krajše telomere so povezane s hitrejšim staranjem celic, kar vpliva tudi na dovzetnost za nastanek različnih bolezni, najpogosteje bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, nastanek rakavih obolenj,… Vsaj pol ure vadbe dnevno in prekinjanje daljšega sedenja ta učinke izniči.

Sedeč življenjski slog ni enako kot telesna neaktivnost

Sedeč življenjski slog ni enako kot telesna neaktivnost. Pogovor o koristnosti telesne dejavnosti bi se moral začeti že v mladosti. Vsakodnevna telesna dejavnost bi morala postati način življenja, ne glede na starost. Telesna dejavnosti izboljša delovanje možganov, izboljša spomin, pozornost in sposobnost odločanja, vpliva na izboljšanje ravni krvnega sladkorja, krvnega tlaka in maščob v krvi, izboljša zdravje kosti in držo, izboljša kakovost življenja, zmanjšuje možnost za nastanek številnih bolezni ter podaljšuje življenje.

    Kaj lahko storimo, da preprečimo škodljive posledice sedenja?

    Sedenje je potrebno prekinjati z aktivnostjo. Poglejmo nekaj primerov:

    • Čas, ki ga preživite sede, zmanjšajte na najmanjšo možno mero.
    • Če opravljate pretežno sedeče delo, vsakih 30 do 40 minut vstanite in nekaj minut stojte ali izvedite nekaj vaj ali kratek hodeči premor.
    • Raztegnite se – opravite nekaj razteznih vaj.
    • Čim več pešačite.
    • Uporabljajte stopnice namesto dvigala. Osebni pogovori namesto elektronske pošte ali telefonskega pogovora. - Imejte hodeče odmore.
    • Parkirajte dlje in del poti prehodite.
    • Če je le možno, del dela opravite v stoječem položaju ali med hojo (npr. tel. pogovore, krajše sestanke,..).
    • Organizirajte ''hodeče'' sestanke (za manjše skupine ljudi).
    • Vaš cilj je opraviti 10000 korakov dnevno, sedeti manj kot 3 ure dnevno in opustiti kajenje.

    Redna, zadostna in primerna telesna dejavnost

    Pomembno je, da smo tudi redno, zadostno in primerno telesno dejavni ter, da izkoristimo vsako priložnost za gibanje. S tem varujemo, ohranjamo in krepimo svoje zdravje. Za ohranjanje zdravja odraslih to pomeni vsaj 150 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti (se ogrejemo in občutimo nekaj napora, se nekoliko zadihamo, a se še lahko pogovarjamo) v tednu ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti v tednu oz. enakovredna kombinacija obeh intenzivnosti. Štejejo vse dejavnosti, ki trajajo vsaj 10 minut. Poleg tega je potrebno vsaj dvakrat do trikrat tedensko izvajanje vadbe za mišično moč in ravnotežje. Pomembno je vedeti, da sprehod ni ustrezna telesna aktivnost. Za izboljšanje zdravja odraslih je potrebna vsaj dvakrat večja količina telesne dejavnosti kot za ohranjanje zdravja.

    Spomnimo se tudi nekaterih zelo pomembnih dejavnikov zdravja, na katere pogosto niti ne pomislimo: PREVEČ SEDENJA, POMANJKANJE SPANCA, HRANA, BOGATA S SLADKORJEM, OSAMLJENOST. Gibanje je življenje, zato gibajte. Izmenjujte sedenje in stojo.

    Tim Zdravstveno vzgojnega centra ZD Krško

    krško
    zdravstveni dom krško

    Pridružite se nam