Skip to main content
V Posavju -0.9° C Nedelja, 15. december 2019
03.12.2019
09:14
Posavski župani o povprečninah
Grafika: ePosavje
Povprečnine ostajajo pod 600 evri. Ko je finančni minister Andrej Bertoncelj zagrozil z odstopom, če bi državni zbor podprl predlog po višjih povprečninah, ga poslanci predloga niso sprejeli.

Kaj pomenijo nižje povprečnine?

Vprašali smo tri posavske župane

KRŠKO Poslanci niso podprli predloga parlamentarnega odbora za finance, ki je predvidel 658,80 evra povprečnine v letu 2020 in 668,10 evra v letu 2021, vendar so jo vrnili na prvotni predlog – to je 589,11 za leto 2020 in 588,30 evra za leto kasneje. Kaj nižje povprečnine pomenijo za posavske občine?

Posavski župani enotni o višini povprečnine

Ocvirk: "Škoda se je pogovarjati o pokrajinah, če pa..."

Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica, pravi, da gre za veliko vprašanje. "Izračunana povprečnina, ki bi jo po zakonu morale občine prejeti, bi primerno pokrila naloge občine. Bistveno nižja povprečnina pa zelo slabo pokrije naloge občin. Najprej moramo pokriti osnovne zakonske naloge, ki morajo biti. Nekoliko bolj vsebinske naloge, ki so ravno tako zakonsko določene, pa trpijo v tem pogledu in tu je naša velika težava," pove Ocvirk. Ob tem doda, "da se je škoda pogovarjati o pokrajinah, če že pri financiranju občin imamo tako velike težave in tu smo župani večinoma zelo razočarani."

Molan: "Če želimo izgraditi šolo ali vrtec, so se normativi bistveno povečali"

Brežiški župan meni, da ne gre le za višino povprečnin, ampak za mačehovski odnos države do občin. "Dejstvo je, da so bile že v letu 2009 povprečnine tako visoke, kot so danes. Ob tem je treba vedeti, da smo v letih do 2009 dobili sofinancirane celo nekatere druge investicije, predvsem kar se tiče šol. Danes vemo, da če želimo izgraditi šolo ali vrtec, so se normativi bistveno povečali. Stroški so se povečali, država več ne da," pa pove Ivan Molan. "Na občinah enostavno nimamo več sredstev za investicije, za projekte, za programe. Povprečnine kažejo na to, da smo občine še vedno nekaj potrebnega in ne zagotovijo sredstev, da bi se razvijali."

Stanko: "Prav bi bilo, da vlada ne bi sprejemala dodatnih izdakov v breme občin"

Njegov krški kolega Miran Stanko dodaja, da "žal tega cilja, da bi se izenačile povprečnine s tistim, kar je zapisano v zakonu, ni. Glede na to, se bomo morale občine prilagoditi tudi za naslednje obdobje. Po drugi strani pa bi bilo prav, da vsaj dodatnih izdatkov, ki gredo v breme občin, vlada ne bi sprejemala, oz. ne bi bili z zakonom predpisani stroški, ki bi šli v breme občin. Enega lahko omenim, gre za subvencioniranje stanarin, po katerem predvidevajo, da bi tudi občina prispevala delež subvencije - vira za to pa ni. In takšnih primerov je kar veliko. In te škarje, ki gredo v breme proračunov občin so čedalje širše, po drugi strani pa se zmanjšuje tudi potencial za investicije, še dodaja župan Občine Krško.

(vs, bš, eP)

krško
brežice
sevnica
kostanjevica na krki

Pridružite se nam

Poglejte tudi

Novice iz Posavja