Skip to main content
Četrtek, 28. marec 2024
19.05.2022
08:33
Stari Zdravstveni dom Krško
Foto: arhiv ePosavje
V prvih dveh zapisih o gradnji Zdravstvenega doma Krško smo pisali o zgodovini zdravstva v Krškem, pričakovanjih in vizijah pred 35 leti. V tokratnem nadaljevanju o prostorskih potrebah.

Kako so pred 35 leti videli prostorske potrebe novega ZD?

KRŠKO Ko so pred 35 leti in več načrtovali novo stavbo Zdravstvenega doma Krško, so v pripravi elaborata sodelovali zdravniki, zobozdravniki in ostali zdravstveni delavci vseh strokovnih služb. Prostori starega zdravstvenega doma na Cesti krških žrtev pod cerkvijo sv. Rozalije so imeli tedaj 1.600 m2 skupne površine, od tega več kot polovico (863 m2) pomožnih prostorov.

Leta 1986: 27 dejavnosti, 85 zdravstvenih delavcev

Na preostalih kvadratnih metrih površin je delovalo 27 strokovnih dejavnosti in 85 zdravstvenih delavcev. Tedaj so zapisali, da so strokovne dejavnosti tam zaposlenih uporabljali krajani 10 krajevnih skupnosti z 15.956 prebivalcev (v občini Krško je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v letu 2020 prebivalo 26.224 oseb). Leta 1986 je Zdravstveni dom Krško v povprečju dnevno obiskalo do 880 bolnikov, mesečno pa od 15.000 do 23.000 občanov. 

V elaboratu za nov zdravstveni dom so predlagali 5.8000 kvadratnih metrov skupnih površin, od tega 3.525 kvadratnih metrov uporabnih površin, brez čakalnic hodnikov in drugih pomožnih prostorov. "Splošna utesnjenost in pomanjkanje prostorov za strokovne dejavnost je že dolgo prisotna in jo premagujejo delavci zdravstvenega doma, z njo se srečujejo tudi pacienti, ki iščejo v zdravstvenem domu zdravniško pomoč," so pisali leta 1986.

"Popolno pomanjkanje prostorov"

"V splošni medicine manjkata sedanjim petim ekipam dve popolni ambulanti. Trem sedanjim splošnim ambulantam manjkajo 3 sobe za intervencije," je bila ena od enajstih alinej v poglavju "Popolno pomanjkanje prostorov." S 1. januarjem 1986 je morala fizioterapija opravljati dejavnosti zunaj stavbe Zdravstvenega doma Krško, patronažna služba je gostovala v sobi dežurnega zdravnika, v medicini dela, prometa in športa sta manjkali dve popolni ambulanti. "V letu 1986 moramo vračajočemu se specialist oblikovati ekipo in priskrbeti delovne prostore. V dosedanji medicini dela, prometa in športa III moramo pripraviti prostor za funkcionalne preiskave," piše v zborniku.

"Improvizirani in neustrezni prostori"

"Skladišče zobnega materiala je v demontiranem stranišču. Zobna ordinacija je zasilni prostor iz modeloteke in čakalnice, v splošni medicini je kartotečni prostor pregrajen iz čakalnice, soba za EKG iz hodnika. Ženski dispanzer je pregrajeni prostor za intervencije, kartotečni prostor predšolskega dispanzerja je na stopnišču, sestrska soba je obenem čakalnica in slačilnica," je zapisano v naslednjem poglavju. 

Jedilnica je bila hkrati sejna soba, soba za delovanje psihologa, soba za klub zdravljenih alkoholikov, materinska šola in soba za korekturno telovadbo. Vse v enem.

Nefunkcionalnost prostorov

V stari stavbi so se srečevali tudi z nefunkcionalnostjo prostorov in v zbornik zapisali anekdoto. "V ambulanti splošne medicine, v sobi medicinske sestre, čaka bolni na vstop v zdravnikovo ordinacijo, obenem pa se za zaveso opravljajo previjanja, drugi posegi ali dajejo injekcije, v isti sobi opravlja medicinska sestra tretji osebi predpisano zdravstveno administracijo. Na ambulanto čakajo bolniki v neurejenem hodniku. Na hodniku brez biokemičnih laboratorijem je vedno velika gneča. Laboratorij nima zadostnega števila odvzemnih mest, ki bi bila vezana na sanitarije. V istem prostoru se vzema kri, oddaja seč in istočasno opravlja zdravstvena administracija. Tu se mešajo bolni z zdravimi pacienti - iz sistematskih pregledov odrasli z otroki, bolni z zdravimi otroki iz dispanzerske obdelave, itd."

In kakšne so bile prostorske potrebe leta 1986?

V načrtovanju prostorskih potreb Zdravstvenega doma Krško so upoštevali z leti povečano število gravitarijočih občanov, pa tudi povečano število zdravstvenih delavce in strokovnih dejanvosti. 

V splošni medicini so predvideli 5 ambulant s sobami za intervencijo, v predšolskem dispanzerju večji infekcijski del ter ambulanto za bolne otroke, v šolskem dispanzerju sistematski del, v ženskem dispanzerju pa posvetovalnico s spremljajočimi prostori. V zobotehničnem laboratoriju so predvideli 8 mest in pomožne prostore, pa dispanzer za borce NOV (narodno-osvobodilne vojne) ter medicino dela, prometa in športa s petimi ambulantami, v katerih bi imela vsaka ekipa svoje prostore za fizikalne preiskave. 

Ob tem so predvideli tudi pljučni dispanzer, nevropsihiatra, ortodontijo z modeloteko, prostore za okulistično - očesno ambulanto in za fizikalno medicino ter prostore za nujno medicinsko pomoč z reševalnimi prevozi.

Zgodovina ZD Krško

Iskanje prostorskih rešitev

Ko so iskali rešitve, kam v starem mestnem jedru Krškega umestiti dodatne prostore za zdravstveno dejavnost, so ugotovili več pomanjkljivosti. Prva je bila ta, da nova stavba s 4200 m2 površin ne bi omogočala nadaljne širitve. "Objekt v nadstropjih bi povzročal slabo funkcionalnost in bi preveč izstopal v višino, lokacija pa bi se nahajala med dvema prometnicama," sta bila tedaj dva izmed razlogov. Gledano z današnjimi očmi, stavba na Griču ima pet nadstropij, ob kleti in pritličju še tri nadstropja.

Če bi prostore takrat dozidali v starem mestnem jedru, so opozarjali na neustrezno prometno dostopnost. "Možen dostop bi bil le iz Ceste krških žrtev, ne pa tudi Dalmatinove ulice," so zapisali. Povedano v današnjih besedah, dostop iz spodnje ulice, iz Zatona zaradi hiš ne bi bil mogoč. "Neustrezna bi bila izvennivojska povezava obstoječega in predvidenega objekta, ki bi bil pod Cesto krških žrtev."

Leta 1986 so vedeli, da bo nova stavba na Griču

Seveda so bili pod vprašajem tudi stroški za odkup nadomestnih stanovanj, stroški dodatne komunalne opreme, priprave zemljišč. "To bi podražilo kvadratni meter gradbene površine, da bi se stroški gradnje izenačili z gradnjo na novi lokaciji. Ocena navedenih elementov in pomanjkljivosti je soodločala pri izbiri lokacije na območju Spodnji Grič II, nad nakupovalnim centrom in leskovško šolo."

NASLEDNJIČ: Kako so se leta 1986 odločili, da bo na Griču zdravstvena četrt

(bš)

Objava je sofinancirana s sredstvi Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

krško
zdravstveni dom krško
zgodovina posavja

Pridružite se nam

Novice iz Posavja