Gradnja Zdravstvenega doma Krško
Prvo fazo so ocenili na 1.150.000.000 (milijarda in 150 milijonov) dinarjev in 3.600 m2 skupne bruto površine. Za drugo fazo in 2.220 m2 skupne površine so izračunali, da bi potrebovali 550.000.000 dinarjev. "Utemeljene potrebe po ustreznih prostorih zdravstvenega doma zahtevajo prioriteto in zaporedno gradnjo po opredeljenih fazah," so zapisali julija 1986 in pripomnili, da Lekarna Krško s 700 m2 skupne bruto površine predstavlja tehnično celoto in njena dejavnost dopolnjuje dejavnost Zdravstvenega doma Krško.
Kako so financirali gradnjo?
Ker je bila gradnja nove stavbe na Griču, na Cesti krških žrtev, tudi velik finančni zalogaj, so načrtovalci prispevke občanov razdelili na tri območja.
PRVO OBMOČJE Tako so predvideli, da bi največji delež v skupno malho prispevali prebivalci z območja krajevnih skupnosti Krško, Leskovec, Dolenja vas, Zdole, Gora, Veliki Trn, Raka, Veliki Podlog, Senuše in Krško polje, kjer je bilo tedaj 57,9% vseh prebivalcev v občini.
SENOVO Z OKOLICO Drugo območje je bilo območje krajevnih skupnosti Senovo, Brestanica, Koprivnica in Rožno - Presladol (26,2% vseh prebivalcev),
TRETJE OBMOČJE Podbočje in Kostanjevica je bilo s 15,9% vseh tedanjih prebivalcev tretje območje.
Območja so razdelili tudi glede na dejstvo, da sta na Senovem in Kostanjevici na Krki zdravstveni postaji, v katerih lahko občani zdravniško pomoč poiščejo še danes.
250.000.000 dinarjev samoprispevka
Za izgradnjo Zdravstvenega doma Krško so potrebovali 1.700.000.000 dinarjev - milijardo in 700 milijonov dinarjev. "Po finančni konstrukciji za izgradnjo Zdravstvenega doma in Lekarne Krško - iz Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicije v SIS družbenih dejavnosti v občini Krško za obdobje 1986 - 1990 - je potrebno zbrati iz samoprispevka 250.000.000 dinarjev v petih letih," so načrtovali tedaj. Kar je bilo slabih 15% sredstev.
Predviden znesek zbranih sredstev s samoprispevkom so nato razdelili glede na deleže treh območjih in izračunali, da bi morali občani iz prvega območja prispevati 1% od neto osebnih dohodkov, občani iz drugega območja 0,35% od neto osebnih dohodkov, občani Podbočja in Kostanjevice na Krki pa 0,30% od neto osebnih dohodkov.
Imeli so tudi svoj slogan
Gradnjo novega zdravstvenega doma so potrdili delegati na zborih Skupščine Občine Krško in skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško, ko so na skupni seji obravnavali analizo stanja in razvojnih možnostih osnovnega zdravstvenega varstva v srednjeročnem obdobju 1986 - 1990.
NUJNOST "Novi funkcionalnejši dom je nujnost, če želimo sedaj in v bodoče zagotavljati sodobne in uspešne zdravstvene storitve, izgradnja pa je zahtevna in obsežna naloga, ki zahteva strokovne, organiziran pristop, odločnost in enotnost v akciji," so zapisali v pozivu vsem samoupravnim organom, družbeno-političnim organizacijam, delovnim ljudem in občanom: "Pozivamo, da trdno in odgovorno strnemo svoje moči, da z deležem vsakega in vseh zgradimo dom zdravja."
SAMOPRISPEVEK In nadaljevali, da "sta najpomembnejša vira prispevek iz čistega dohodka delovnih ljudi in samoprispevek občanov. To pa zahteva našo enotnost, ko odločamo o zagotovitvi sredstev kot delavci v organizaciji združenega dela, a tudi takrat, ko osebno glasujemo za samoprispevek."
SLOGAN Ob tako velikem projektu so imeli v mislih tudi slogan. Tako so pisali, da ob vsebinski krepitvi obeh zdravstvenih postaj na Senovem in v Kostanjevici na Krki obstojajo specialistične in centralne zdravstvene usluge v Zdravstvenem domu Krško, "ki narekujejo, da v enotno akcijo za zagotavljanje finančnih sredstev povežemo enotni prostor naše občine, to je vse naše krajevne skupnosti." In zato naj velja geslo "Vsi delovni ljudje in občani grade Zdravstveni-socialni center Krško."
Iniciativni odbor za izgradnjo
Ob pregledu aktivnosti za gradnjo novega zdravstvenega doma v Krškem je manjkal le še povezovalni člen. In tako so 12. marca 196 imenovali Iniciativni odbor za spremljanje in usmerjanje aktivnosti za izgradnjo Zdravstvenega doma, Lekarne in Doma upokojencev Krško ter pridobitev prostorov za Center za socialno delo Krško.
Predsednik odbora je postal Silvo Gorenc (Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj), namestnik predsednika Niko Žibret (SO - Izvršni svet), za podpredsednico pa so imenovali Zdenko Lipovž iz Zdravstvenega doma Krško. V iniciativnem odboru je bilo sicer 73 članov, od tega šest predstavnikov Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško (Vinko Bah, Zoran Dular, Darko Kolšek, Pavel Krošelj, Miloš Medved in Anton Vodišek), trije predstavniki Nuklearne elektrarne Krško (Janez Dular, Ivo Medvedec in Ivan Špiler), dva predstavnika SOP Krško (Janez Rošker in Marija Vrhovšek).
V odboru je bilo še cel kup znanih krških in posavskih imen, ki so tako ali drugače imeli vpliv na odločitve v tistih časih (med drugim Vlado Kežman, Edo Komočar, Ivan Kozole, Vojko Omerzu, Dejan Avsec), pa pet predstavnihkov iz Zdravstvenega doma Krško, 16 predstavnikov so imenovale krajevne skupnosti, svoje predstavnike pa tudi Skupščina občine Krško s tedanjim predsednikom Brankom Pircem.
(bš, eP)
