Kje rastejo gobe?
KRŠKO V Sloveniji raste od 2500 do 3000 vrst gob, od tega je užitnih približno 550. Posavski gozdovi so za sedaj še zelo bogati in v dobrem stanju, užitne gobe pa lahko zelo hitro najdemo, saj so rastišča v večini naših gozdov, še zelo zdrava. O gobah in ravnanju z njimi ter stanju posavskih gozdov, smo govorili z gobarjem Jožetom Zidarjem in gojiteljem gob, Jožetom Zorkom.
"Marčnice so prvi pokazatelji, kakšna bo sezona"
V enem izmed posavskih gozdov smo z Jožetom Zidarjem, znanim posavskim gobarjem pri 80-tih, pričeli gozdno zgodbo o gobah. "Zima naredi veliko škode, marčnice pa so prvi pokazatelji, kakšna bo sezona, kje in kdaj bodo rastle gobe. Užitnih gob je drugače v naših gozdovih še pa še," nam pove Zidar.
Mešani gozdovi poleti, smrekovi in borovi v jeseni
Na vprašanje, kakšno rastišče je najboljše za gobe, naš vodič po gozdu pravi, da je to mešani gozd za poletne gobe in smrekovi in borovi gozdovi za jesenske gobane. "Poletni jurčki so ponavadi tam, kjer so stare bukve. Tam je razpeljano podgobje na daleč. Ko drevo požagajo, pa več let tam ne bo gob."
Ohranimo gozdove in rastišča gob
Odgovorno in smotrno gospodarjenje z gozdom je eden od pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na ohranjanje rastišč gob, slednje pa je odvisno tudi od nas, nabiralcev, ki z načinom iskanja, nabiranja in ravnanja z gobami, lahko tudi vplivamo, da ponekod gobe skoraj izginejo. "To da gobarji poberemo največ gob, je najmanj. Dva kilograma gob je dovoljeno. Ko so pred leti gobe izvažali v Italijo in so jih odpeljali z zemljo vred, je bilo ropanje," na nečedne dogodke opozarja Zidar.
Fotogalerija (Foto: ePosavje.com):
Dolgi rokavi in svetla oblačila
Pri nabiranju gob moramo biti pozorni, da jih ne pohodimo. "V gozdu ne kričimo, oblečeno bodimo v nekaj svetlega in v dolgih rokavih zaradi klopov. Prav tako bodimo v svetlih in enobarvnih oblačilih zaradi lovcev."
Zagotovo je bilo v preteklosti manj zunanjih vplivov v gozdu, kar je povezano s tehnološkim napredkom in dejstvom, da pri gozdarskih delih sedaj prevladujejo stroji, ki za seboj pustijo razbrazdane poti, nepravilno podrta drevesa, motorna olja in podobni dejavniki. Zidar opozarja tudi na kisel dež in vožnje s traktorji.
Ohranjanje narave
Znanje o gobah je torej pomembno z vidika prehrane kot tudi ohranjanja narave. Nekaj znanja lahko pridobimo iz knjig, največ pa nas lahko nauči kakšen poznavalec. Zaradi težke prebavljivosti redko katero gobo lahko okušamo surovo. V Posavju najdemo nekaj primerov, kot je travniški kukmak ali pa ledenka. Pravi poznavalci gob z okušanjem pa preverjajo tudi užitnost nekaterih gob.
Poskrbite, da bodo gobe tam tudi naslednje leto
Za ohranjanje rastišč je pomembno tudi sejanje gob. Če naletite na velikega in čudovitega, a starega gobana, raje poskrbite, da se zaseje, kot da ga daste v lonec, kako to storimo nam je ponazoril Zidar. "Ko neuporabnega jurčka najdeš, ga daš med veje, med rogovilo, da se zaseje za naslednjič."
Če pozabite košaro, v gozd nikar s plastično vrečko
In v kolikor pozabite košaro, nikar ne vzemite trgovinske vrečke, gospod Jože opiše starinsko metodo, kako preprosto so nabirali nekoč. "Ko nismo nabirali košar, smo gobe nabirali na palico in smo jih nanizali na palico. In polovico si jih izgubil v gozdu," v smehu doda sogovornik.
Hudomušen pozdrav: "Veliko naberi, a manj kot jaz"
Ob koncu srečanja nas je kot pravi gobar hudomušno opomnil na našo slovensko naravo, ki se odraža tudi pri gobarjenju. "Moj pozdrav, ko gobarja srečam s košaro, je veliko naberi in manj kot jaz. To je čisto slovensko. Z ženo se velikokrat pričkava, če ona najde, je jezna. Če pa jaz najdem, pa ona. To je povsem slovenska nevoščljivost, čeprav gre vse v isto košaro."
(eP)
