Skip to main content
V Posavju 0.8° C Petek, 3. december 2021
12.11.2021
07:53
Poplave, Kostanjevica na Krki 2010
Foto: arhiv ePosavje
V Kostanjevici na Krki se ne strinjajo z predlagano rešitvijo protipoplavne zaščite, ko bi edini naseljeni otok v Sloveniji spremenili v utrdbo. Domačini so se združili v civilno iniciativo.

Ne strinjajo se s predlogom rešitve protipoplavne zaščite

Kostanjevico na Krki so že večkrat prizadele hude poplave, nazadnje leta 2014. Na Direkciji Republike Slovenije za vode rešitve za zmanjšanje poplavne ogroženosti iščejo v okviru podonavskega projekta. Predlagane ureditve so predstavili sredi oktobra na javni predstavitvi, ki je požela nemalo zanimanja. A prebivalci do predstavljenih rešitev niso naklonjeni, vsaj večina ne, še več, povezali so se v civilno iniciativo.

Predstavljeni načrti niso prepričali Kostanjevičanov

Kostanjeviški župan nam je predstavil prikaz ukrepov, ki so jih pridobili s strani izdelovalca in so jih prikazali tudi na javni predstavitvi, ki jo je vodila Direkcija za vode. Predstavljeni načrti pa niso prepričali Kostanjevičanov, do načrtov imajo precejšnje pomisleke. "S tem predlogom smo bili seznanjeni na predstavitvi. Že več let čakamo na rešitve, ljudje me vsak dan sprašuje, kaj se dela. Videli so, da se nekaj pripravlja in šele tukaj smo bili s tem seznanjeni. Nismo ravno najbolj navdušeni nad tem predlogom in upam, da bodo šle aktivnosti v to smer, da bomo našli boljše rešitve," nam je na kostanjeviškem tercialskem mostu, med kopnim in otokom, povedal Marjan Jerele.

Za protipoplavno zaščito, a proti tem predlogu

Valentina Božič pravi, da Kostanjevičani so za protipoplavno zaščito in za ukrepe, ki bodo sanirali ukrepe problematiko Kostanjevice na Krki. "Smo konkretno proti temu predlogu, ker je bil predstavljen kot vzemite ali popustite, predstavlja zelo grob poseg v naravno dediščino Kostanjevice na Krki. In na katero smo ponosni, z njo živimo, poznamo prednosti in slabosti reke Krke, s katero živimo vsak dan."

Ta projekt bi nas spravil v bazen

Magda Bršec ob tem izpostavlja, da domačini reko Krko dobro poznajo. "Reka Krka ni reka, ki bi odtekla mimo. Reka nas poplavi in vse to ko govorijo, to je podtalnica. Ampak ko Krka pride, je to nivo Krke. To ni, da bo voda pritekal od nekod izpod. Ta projekt bi nas spravil v bazen, otok bi ostal v bazenu in bi naredil še trikrat več škode kot sedaj. Voda pa bi odtekla drugje in bi drugje povzročila poplave."

Urejanje reke tudi v Podbočju

"Če bi se redno odstranjeval nanos reke Krke iz struge in če bi se uredile zaraščene brežine, bi Krka mirno pretekla čez. Jasno, če se uredi tudi spodnji del reke Krke, Občina Krško s Podbočjem in tako naprej," pravi Janez Gliha.

Zagatnice, Kostanjevica na Krki

Zagatnice

Gre za podoben sistem, ki varuje Celje in Laško, pa tudi Dunaj in Prago, poudarja kostanjeviški župan. Kot še dodaja, nikakor ne gre za betonske, ampak montažne stene. Zagatnice. "Če se ne uporablja, niso vidne v naravi. Ko pride do poplav, se te namestijo in ko poplave izginejo, odpeljemo v skladišče in čaka na to, kdaj pridejo nove poplave. Lahko jih ne bo nikoli več, lahko so jutri, čez eno leto. To ve pa sam Bog," pravi kostanjeviški župan Ladko Petretič.

"Mesec in pol pred zaključkom projekta predstavijo eno rešitev ..."

Domačine je zmotilo tudi to, koliko časa že traja projekt iskanja prave in primerne rešitve. "Ta projekt poteka že od leta 2018, da bo potekel čez mesec dni in da mesec in pol pred zaključkom projekta predstavijo eno rešitev, ki samo grobo tehnično posega predvsem v ureditev otoka in naravne dediščine s pregradami in nasipi," dodaja Valentina Božič. Kostanjevičani izpostavljajo tudi dejstvo, da jih niso prej vključili v sam proces iskanja rešitev.

Za celostno reševanje projekta

"Projekt je potrebno vsebinsko zastaviti, reševanje zastaviti bolj celostno. Kar pomeni urediti razlivna polja, urejati sodelovanje s hidroelektrarnami, ko bi eventuelno prišlo do problemov. Treba je delati na marsičem, preden pride do fizičnih pregrad. Niso pa te fizične pregrade in nasipi tista posledica, katero bodo reševali najprej, zagotovo ne," še pove sogovornica.

Peticija

Občani, zbrani v civilno iniciativo, so občini zato predali peticijo, v kateri so zbrali podpise 79 občanov, ki nasprotujejo načrtovanim rešitvam. Večinoma gre za prebivalce otoka, ki bi se jih takšna ureditev najbolj dotaknila. "V peticiji smo zapisali to, da se zavzemamo in se zavedamo te odgovornosti protipoplavne zaščite. Zavzemamo se za celostne rešitve bistveno prej in da se urejajo razlivna polja, pretoki, uravnavanje brežin, sodelovanje z elektrarnami. Da se o tem dogovarja in najde rešitev, ki je bistveno bolj celostna in ne posega grobo v prostor, kjer živimo," dodaja Valentina Božič.

Župan Petretič: "Časa imamo zelo malo"

Podpise so Občini Kostanjevica na Krki predali v četrtek, 4. novembra 2021, kar je potrdil tudi župan Ladko Petretič. "Mi smo podpise prejeli in takoj odreagirali, poslali civilni iniciativi dopis, zahtevali v petih dneh sestanek z njimi, da določijo tri člane svoje iniciative, predsednika in dva člana, s katerimi bi se pogovarjali mi kot občina in sama Direkcija Republike Slovenije za vode, potem pa bomo videli. Časa imamo zelo malo, tako, da je treba zdaj na hitro ukrepati."

21. november 2021

Časa imajo do 21. novembra. Petretič pravi, da je do takrat rok, "da se izjasnimo, če s projektom gremo dalje ali ne gremo. Lokalna skupnost finančno tukaj ni nič udeležena, je 100% državni in evropski projekt. Na naši strani je bolj zagotovitev služnosti gradnje in takšnih zadev." Projekt, ki bi trajal do leta 2023, je sicer ocenjen na 6,8 milijona evrov.

Andrej Smrekar

"Želimo, da se poplavna nevarnost rešuje v interesu ljudi"

Pogovarjali smo se tudi z umetnostnim zgodovinarjem Andrejem Smrekarjem. "Mislim, da je predlagana rešitev zmanjšanja poplavne nevarnosti v Kostanjevici popolnoma zgrešene, ker ne zagotavlja učinkovite rešitve. Preveč je ostalo odprtih vprašanj, ki jih inženirske stroke ne morejo pojasniti. Predvsem pa v Kostanjevici želimo, da se poplavna nevarnost rešuje v interesu ljudi, ki na tem območju živijo ob spodnji Krki od izliva pa še višje od Kostanjevice, kajti padec je tukaj tako majhen, da je vsaka sprememba vodnega režima v Savi ima posledice za stanje v Kostanjevici."

"Vzemi ali pusti"

Ob tem dodaja, "da je to, kar so predstavile vladne službe in občina na javni predstavitvi po več kot enem letu premora, z izgovorom o epidemiji, je nesprejemljivo tudi zaradi načina, kajti Kostanjevičani so bili soočeni s predlogom »vzemi ali pusti". Popolnoma jasno je bilo, da je sonaravno ukrepanje bilo izločeno, še preden so k študijam sploh pristopili, kajti te študije so bile vse napravljene v interesu sistema savskih elektrarn in ne interesov prebivalcev ob Krki."

Kaj predlagajo?

Na vprašanje, kaj predlagajo, Smrekar odgovarja, "da delati z naravo to, kar so v Kostanjevici delali Spanheimi in cistercijani od poznega 12. stoletja naprej. Pri nas očitno Direkcija Republike Slovenije za vode funkcionira samo skozi tovrstne projekte, ne skrbi pa za vodotoke in za njihovo vzdrževanje in tukaj je treba nekaj spremeniti, če ne drugače, v organizaciji na državnem nivoju."

(bš, eP)

kostanjevica na krki
video
posavski tednik

Pridružite se nam