O turizmu v Posavju in v občini Brežice
BREŽICE Prednosti se kažejo v povezovanju deležnikov na področju turizma, je v pogovoru za našo televizijo dejala vršilka dolžnosti direktorice Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice Katja Čanžar. Izpostavila je tudi tesno povezovanje lokalnih turističnih organizacij na regijski ravni. Več pa v naslednjih minutah.
Kako si razlagate znani turistični slogan 'Turizem smo ljudje'?
Turizem smo vsekakor ljudje. Po eni strani smo zelo pomembni zaposleni v tej panogi, tako seveda delavci v turističnem gospodarstvu kot tudi vsi, ki delamo v javnem sektorju na področju turizma, seveda pa so pomembni tudi turisti, se pravi tisti, ki pridejo k nam, ali pa mi kot turisti. Slogan je zelo star, ampak še vedno nam veliko pomeni, da je v tej panogi zelo pomembna izkušnja in ta mora biti nadvse dobra, kar pa seveda lahko dosežemo z nekimi dobrimi odnosi. Konkretno sem se takoj spomnila na naša turistična društva, ki so verjetno v posavskem prostoru ena izmed najaktivnejših in turizem smo ljudje pomeni tudi to, da lahko kot prostovoljec z nekim delom v tej panogi zelo veliko narediš, tako za domačine kot za razvoj kraja, in tudi ustvariš nek dober vtis vsem tistim, ki pridejo v tvoj kraj.
Najbolj turistično obiskana občina v regiji Posavje je zagotovo Brežice. Kaj zdraviliški kompleks, kot so Terme Čatež, prinaša kraju?
Občina Brežice je bila leta 2019, ko je bil nekako vrh turistične obiskanosti Slovenije doslej, na šestem mestu med slovenskimi občinami. Imeli smo več kot 680.000 nočitev, kar verjetno za sam kraj Brežice zelo veliko pomeni. Seveda gre skoraj 90 odstotkov te številke pripisati turističnemu kompleksu Terme Čatež, ki je mednarodno cenjen in prepoznan, po drugi strani pa ima velik vpliv tudi na razvoj samega kraja.
Po eni strani zagotovo moramo tako javni zavod kot lokalna skupnost na sam kompleks gledati kot na priložnost – mi se konkretno poslužujemo tega, da skušamo turiste, ki so po pandemiji čedalje bolj zvedavi, želijo odkrivati številne druge zadeve, ki so v destinaciji, torej privabiti tudi iz samega kompleksa in na ta način tudi nekomu drugemu prispevati k nekemu zaslužku, se pravi, da lahko tudi drugi subjekti predstavijo svoje produkte, storitve, ponudbo.
Terme Čatež, Gradovi Posavja, Okusi Posavja
Torej lahko govorimo, da obstaja neka skupna politika razvoja turizma v Posavju? Na kakšen način se to še kaže?
Vsekakor se lokalni zavodi, mi jih imenujemo LTO-ji – lokalne turistične organizacije, se pravi vsi občinski javni zavodi, vsako leto tesneje povezujemo. Povezuje nas že razpis Slovenske turistične organizacije, tako da vsako leto strnemo glave in skupaj prijavimo projekt, kjer smo doslej vsako leto pridobili tudi sredstva, ki so večinoma namenjena promociji določenega segmenta – letos stavimo na 'outdoor', na kolesarstvo, v preteklosti smo izpostavljali kulinarične zgodbe in podobno. Lansko leto smo prvič naredili zelo uspešen tridnevni doživljaj v okviru martinovanja, imeli smo konkretno skupno aktivnost, ki smo jo skupaj promovirali in v prihodnosti si želimo čim več tovrstnih zadev. Seveda moram izpostaviti najuspešnejšo zgodbo Gradovi Posavja in tudi projekt Okusi Posavja, ki povezujejo kulinarični del.
Bi lahko malo več povedali o Gradovih Posavja, ki ste jih ravno omenila. Za kaj pravzaprav gre oz. na kakšen način približujete turistom te zgodbe?
Posavski prostor je na tem področju kulturne dediščine zelo zanimiv, tako vsem nam, ki tu živimo kot tudi turistom, ki nas obiščejo. Terme Čatež lahko pogledamo tudi kot velik arzenal ljudi, ki so na enem mestu, zato smo z Regionalno razvojno agencijo Posavje prijavili projekt Egradovi, grajsko sobano, ki se nahaja v Termah Čatež in kjer si je moč v digitalni obliki, v nekem krajšem prispevku ogledati vse naše gradove in na tak način približati obiskovalcu gradove, kulturno dediščino in grajske zgodbe, da se morda odloči tudi za obisk posameznega gradu. Sam projekt nekako nadaljujemo s tem, da bi obiskovalce morda s kolesi popeljali po neki grajski poti, ki se seveda ustavi tudi v kakšnem dobrem gostinskem objektu, tako da v prihodnosti, glede na to, kako smo se ljudje tudi kot turisti spremenili, tudi na račun pandemije, je verjetno tudi to ena izmed večjih priložnosti razvoja posavskega turizma.
Če se dotakneva obiska … Zaznati je bilo, da je delež tujih obiskovalcev v lanskem letu nekoliko upadel, v porastu pa je bil delež domačih gostov.
Ja, vsekakor gre to pripisati pandemiji covida-19. pred samo epidemijo smo v Brežicah, kjer je največ turistov v posavskem prostoru, imeli celo 65 odstotkov tujih gostov, medtem ko lansko leto zgolj 23 odstotkov. Gre res za zelo velike spremembe. Po drugi strani je bilo pa največ Slovencev, tudi zaradi raznoraznih omejitev smo se številni odločili, da raziščemo našo državo. Tudi Slovenska turistična organizacijo nas je z različnimi promocijskimi aktivnostmi k temu tudi spodbudila. Torej po eni strani smo imeli doma vse več domačih gostov, za katere smo tudi v našem javnem zavodu opazili, da so še zahtevnejši od tujih, kar pomeni, da jim ni bilo dovolj samo kopanje, plavanje, savnanje, ampak so želeli raziskati, kaj pa je v Brežicah, Krškem, na gradu Rajhenburg, se pravi se vse bolj odzivajo in se radi udeležujejo številnih drugih aktivnosti.
No, tako tretjo sezono v ZPTM-ju ponujamo več brezplačnih zadev, zelo dobro obiskani so brezplačni vodeni ogledi starega mestnega jedra Brežic, pa obisk Viteške dvorane, zelo dobro obiskani so tudi brezplačni pohodi na Sv. Vid in Špiček, seveda pa skušamo promovirati tudi neko izpostavljeno ponudbo turističnega gospodarstva, tako recimo letos posebej promoviramo voden ogled pivovarne, pa voden ogled novo nastalega ranča alpak ipd. V ponudbo želimo vključiti čim več aktivnosti, ker na drugi strani sledimo dobremu povpraševanju.
Kolesarjenje, avtodomi
Turizem od vas zahteva dodatne vsebine, dodatne aktivnosti. Kako pa je recimo na področju infrastrukture – prej sva omenili kolesarjenje – se prilagajate tudi na ta način kot občina, da prilagajate infrastrukturo povečanemu obisku?
V Brežicah že vsi nestrpno čakamo odprtje prenovljenega vodovodnega stolpa, ki je nekako naš zaščitni znak, imamo ga tudi v samem grbu občine in se vidi tudi z avtoceste. Občina Brežice je pomembna tudi v tem prometnem koridorju in bomo verjetno tudi na račun stolpa pridobili še kakšnega gosta v tranzitu. Če pa mu lahko ponudimo še kakšno postajališče za avtodome več, potem toliko bolje. Sicer pa je trend v turizmu 'nazaj v naravo', vse bolj so v ospredju 'outdoor' aktivnosti, vse več je pohodnikov in kolesarjev, zanimivejše je čolnarjenje, jahanje, golf in na tak način se tudi lokalna skupnost prilagaja, s tem da financira obnovo marsikatere pohodniške poti in tisto, kar je najpomembnejše in kar je v samih Brežicah v preteklosti manjkalo, je, da financira kolesarske poti.
Omenili ste avtodome. V bistvu je to neka dodatna ponudba, tudi vaša, občinska. Gre za nek čisto nov način turizma pri nas. Kako vi sporočate dodatno ponudbo tem ljudem, ki pridejo z avtodomi oz. kaj oni pričakujejo?
Avtodomarji so zelo zaželeni turisti, verjetno na vseh destinacijah in tudi v Brežicah. Mi imamo tri postajališča za avtodome oz. tudi večjega v samem kampu. Mi kot lokalna skupnost zelo dobro opremljamo vse, ki pridejo, s potrebnimi informacijami. Dve leti nazaj smo vzpostavili infomate, gre za velik računalnik, ki je opremljen z vsemi aktualnimi zadevami, tako s splošnimi informacijami kot s ponudbo, dogodki ipd. opažamo, da avtodomarji radi raziskujejo naše vinorodne okoliše, da jih večkrat vidimo na zelo ozkih poteh, tudi na kakšnem hribovju, česar smo zelo veseli. Na tem mestu bi rada vzpodbudila turistično gospodarstvo, da, če razmišljajo o vzpostavitvi postajališč za avtodome, se naj obrnejo na lokalno skupnost in naj najdejo neko hitro skupno pot, da bi vzpostavili še več tovrstnih zadev.
Na nacionalni ravni je bila pred kratkim sprejeta strategija turizma. Kaj pričakujete od te strategije?
Sama strategija je zelo usmerjena v zeleno, v na nek način butično, v okoljevarstveno in v digitalno. Mi v lokalnem oz. regionalnem prostoru bomo slej ko prej po posameznih občinah strategije sprejemali. Verjamem, da mi v Brežicah takoj, ko se zaključi ta vrhunec naše letošnje sezone, ki je res nad vsemi pričakovanji, saj imajo vsi deležniki zdaj zelo veliko dela, strnili glave in pripravili papir, ki nam bo pokazal, kje želimo, da smo leta 2030 na področju turizma.
Zagotovo pričakujem več ponudbe za otroke, to je tudi tisto, po čemer naši gostje v destinaciji največ povprašujejo, torej od raznoraznih adrenalinskih do doživljajskih, posebnih doživetij. Govorimo o nekih parkih, ki si jih v Brežicah tudi zelo želimo. Po eni strani bomo kot javni zavod spremljali možnosti, da to uresničimo s pomočjo državnih ali evropskih sredstev, po drugi strani pa apeliramo na gospodarstvo, da morda premisli tudi o kakšnem javno-zasebnem partnerstvu na tem področju.
Poudarek bo tudi na 'zelenemu', vse bolj v ospredju bo merjenje količin odpadkov, poraba energentov, to bomo verjetno vsi skupaj zmanjševali z raznimi razpisi za energetske sanacije, pomembna pa bo tudi usmeritev v trajnostno, še naprej bodo v ospredju vse oblike rekreacij in doživetij z nekega drugega zornega kota. Tako, kot je aktualno že zadnjih nekaj let, je pa seveda tudi digitalizacija. Na tem področju smo bili v Brežicah kar precej aktivni in imamo skoraj vse vsebine, od recimo kolesarskih do pohodniških poti že digitaliziranih in vse informacije v zvezi s tem tudi dostopne na spletu. Verjetno nas čakajo še nove aplikacije in načini, ki jih trenutno morda sploh še ne poznamo.
Prej ste omenili adrenalinski park. Kaj si v Brežicah še želite uresničiti v tej novi strategiji?
Sodelavci na področju turizma, tudi preko dežurnega turističnega telefona, ki ga imamo vse dni v letu, prejemajo povpraševanja, kam lahko peljejo svoje otroke, sploh zdaj, ko je spet zaznan trend vrnitve tujih turistov, ki pridejo ne le z enim, pač pa tudi s tremi, štirimi, petimi otroki, kam jih lahko vse peljejo. Definitivno si želimo uresničiti nek adrenalinski park, v kakršni koli obliki že bo, naj bo prilagojen lokalnemu okolju, naj bo neka posebnost lokalnega okolja, po drugi strani pa bi javni poskrbel za promocijo vseh živalskih parkov, ki jih imamo, morda tudi za kakšno skupno zgodbo. Se pravi, vse, kar je po meri otrok, bo zelo zaželeno, seveda pa bo zelo zaželeno tudi vse kar bo še naprej zeleno, veliko stavimo tudi na še večji razvoj naših obeh vinorodnih okolišev, torej da se bomo znali iti še naprej dobrih vinskih zgodb in turistom znali pokazati, kaj vse smo sami pridelali, kako zelo dobro kulinariko imamo in če sva začeli s sloganom 'Turizem smo ljudje', da pokažemo tudi skozi take oči, da smo tukaj dobri ljudje.
