Skip to main content
V Posavju 14.2° C Četrtek, 2. 2024
19.04.2024
09:31
Foto: Darja Dobršek
Livia Zara iz Kostanjevice na Krki je predsedovala 34. nacionalnem Otroškem parlamentu, ostale predstavnice pa so našo regijo predstavljale s ponosom.

V ponedeljek, 8. aprila 2024, je v Državnem zboru Republike Slovenije potekal 34. nacionalni Otroški parlament (NOP), ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Razprave se je udeležilo 115 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije, od tega šest predstavnic iz Posavja. Dvoletna tema Otroških parlamentov je bila Duševno zdravje otrok in mladih, na zasedanju pa so na delavnicah govorilih o štirih podtemah: Kaj je duševno zdravje?Vpliv okolja na moje duševno zdravjeMoji viri pomoči ter Spremembe za krepitev mojega razvoja. Mlade parlamentarce sta uvodoma pozdravili in nagovorili predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.

Posavske barve je v Ljubljani zastopalo šest deklet: Enja Papež iz OŠ Krmelj (mentorica Mateja Mandl Dirnbek), Julija Androjna iz OŠ Sava Kladnika Sevnica (mentorica Gordana Kenda Kozinc), Livija Zara Hauptman iz OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki (mentorica Martina Perašin), Zala Kodrič iz OŠ Podbočje (mentorica Jasmina Sankovič), Emily Škof iz OŠ Bizeljsko (mentorica Martina Rožman) in Zala Rogič iz OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova (mentorica Nina Berger). Zasedanja pa se je udeležil tudi naš predsednik, ki je obenem tudi podpredsednik ZPMS, Uroš Brezovšek.

Zasedanje je prvič v zgodovini vodila Posavka. Livia Zara iz Kostanjevice je na pripravljalnem sestanku pred prireditvijo “pometla” s konkurenco in bila upravičeno izvoljena za predsednico 34. nacionalnega Otroškega parlamenta. Kot predsednica je bila njena naloga voditi plenarno zasedanje, katerega so se udeležili predsednik Vlade dr. Robert Golob in mnogi ministri oz. drugi predstavniki ministrstev.

Aktivno pa so sodelovale tudi naše druge predstavnice iz Posavja

Zala iz Podbočja je povedala, da je “… fizični pristop do otroka in drugih je veliko več kot tehnologija. V šolah nismo deležni pravega pristopa. Veliko otrok ne zaupa socialnim delavkam ali pedagogom in to so problemi, s katerimi se spopadamo, ker niti nimamo dostopa do tega. Staršem večkrat ne moremo zaupati, zaradi različnih okoliščin".

Zala je izkoristila priložnost in se ponovno javila: “Imam predlog, kako bi mladi lažje reševali svoje stiske. To je projekt Mladi za mlade. Na naši šoli imamo tutorstvo. Učenci osmega in devetega razreda se družimo z mlajšimi. Oni nam več zaupajo, kot zaupajo učiteljem ali socialnim delavcem. Med nami je manjša starostna razlika in zato lažje razumemo njihove težave. To bi lahko izvajali najstniki oz. mladostniki, ki nimajo toliko problemov z duševnim zdravjem oz. se znajo s težavami lažje spoprijeti, pomagajo pa lahko tistim, ki imajo te probleme.”

Julija iz Sevnica je s svojo izjavo izzvala predstavnico Ministrstva za vzgojo in izobraževanje: “Šport ima velik vpliv na duševno zdravje. Naša šola predlaga, da bi se povečalo število ur, ker imamo sedaj samo 2 uri športne vzgoje na teden. Zato prosim, če mi lahko nekdo iz področja izobraževanja odogovori, če je to možno.

Julija je takoj dobila odgovor na vprašanje. Na ministrstvu so že pričeli z uvajanjem sprememb na področju športne vzgoje, med drugim pa je predlagala, da si otroci izberejo obvezni izbirni predmet s področja športa ali pa se vključujejo v izvenšolske prostočasne dejavnosti.

Zala iz Dobove je predlagala uvedbo novih statusov. “Ko pomislimo na duševno zdravje mladostnikov, najprej pomislimo na šolo oz. na stres, ki ga povzročajo ocene. Zato bi se navezala tudi na statuse. Zdi se mi, da veliko učencev nameni svoj čas tudi drugim dejavnostim, zaradi katerih je lahko stresa še toliko več. Menim, da bi bilo dobro, da bi se uvedel status, ki bi zajemal učence, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih drugi statusi ne zajemajo. Tako bi jim bilo šolsko delo lažje.

Ob zaključku je predsednica Otroškega parlamenta predsednici Državnega zbora RS predala Memorandum otrok o izzivih na področju duševnega zdravja otrok in mladih v želji, da bo glas otrok slišan.

Fotogalerija (Foto: Darja Dobršek):

Podtema: Kaj je duševno zdravje?

Predlogi za izboljšave:

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naj izvede anketo o duševnem zdravju otrok in mladih, da se pokaže dejansko stanje, naj zagotovi več športne vzgoje in povečanje števila strokovnih (svetovalnih) delavcev, naj preuči možnost, da se tematika duševnega zdravja vključi v učne načrte in da bi šolski programi vsebovali vsebine za krepitev duševnega zdravja, za osebnostno krepitev in opolnomočenje mladih za samostojno odločanje, kritično mišljenje in krepitev pozitivne samopodobe, obiski psihologa vsaj 1x tedensko na šoli (imeli bi osebo, ki bi se ji lahko zaupali). To osebo bi si več šol delilo in ne bi bil potreben velik finančni strošek, vsaka šola naj ima zaupnika (osebo, ki jo kot zaupanja vredno prepoznavamo mi; lahko je kdorkoli na šoli). Zaupniki na šolah bi nevtralno poročali tudi o težavah, ki se nanašajo na odnose učenec-učitelj.
Ministrstvo za zdravje naj omogoči hitrejši dostop do psihologov, psihoterapevtov, psihiatrov in vseh drugih strokovnih pomoči, ki nam lahko pomagajo pri premagovanju stisk.
Duševno zdravje je nujno treba destigmatizirati in detabuizirati – ozaveščanje o duševnem zdravju in njegovo promoviranje na vseh ravneh (predlog za vse šole: Živa knjižnica – iskrena, čustvena pripoved osebe, ki je nek problem doživela).

Podtema: Vpliv okolja na moje duševno zdravje

Predlogi za izboljšave:

  • Uvedba Šole za starše (inovativni pristopi, kratka zoom srečanja, kvizi, obvezna predavanja v času šolanja otrok) in strukturiranje prostega časa staršev, ki bi ga morali obvezno preživeti z otrokom.
  • Iz šol odstraniti/prepovedati telefone, razen ko se uporabljajo pri učnih urah, a to naj bo redkost.
  • Učitelji naj bodo ljudje, ki jim je mar za otroke in ne samo za podajanje znanja (to naj se vključi tudi v pedagoški študij). Predlagamo obnovitveni izpit za učitelje, podobno kot morajo nekateri obnoviti vozniški izpit.
  • V šole naj se uvedejo sprostitvene dejavnosti in sprostitveni kotički (vreče za sedenje, slušalke za poslušanje glasbe, antistresne igrače oz. pripomočki, itd.).
  • Bolj razporejena ocenjevanja (ocenjevalno obdobje naj ne bo zgoščeno le na določene mesece, ampak enakomerno preko šolskega leta).
  • Omejiti družbena omrežja in “vplivneže” na spletu ter več izobraževanj o tem, kako se obnašati na spletu in kako varno uporabljati splet (pasti interneta in večja podpora organizacijam, ki se ukvarjajo s preprečevanjem odvisnosti). Povečati ozaveščanje o nevarnostih tehnologije.

Podtema: Moji viri pomoči

Predlogi za izboljšave:

  • Prepoznati stvari, ki nas veselijo – država naj zagotovi sredstva v obliki bona za različna izven-šolska udejstvovanja (večina prostočasnih aktivnosti je plačljivih).
  • Dodatna izobraževanja v obliki delavnic (ne predavanj) tako za učitelje kot tudi učence, kjer bi se naučili boljšega ukrepanja ob pojavu duševnih težav, in ozaveščanje učencev, da ob svojih težavah ne doživljajo sramu.
  • Boljši odnosi med učitelji in učenci.
  • Okrepitev šolskih svetovalnih služb in njihova večja dostopnost (imamo občutek, da imajo svetovalne službe preveč obveznosti in nimajo časa, da bi se lahko prišli k njim zaupati ob težavah).
  • Povečanje zaupanja v šolske svetovalne službe (skrbi nas, ker svetovalni delavci o zaupanih težavah poročajo staršem, mi pa si želimo njihove zaupnosti).
  • Starši naj bodo razumnejši (velikokrat nas ne razumejo, hitijo mimo nas, ne nudijo dovolj podpore) – predlagamo delavnice za starše kot obvezno dejavnost, ki bi pripomogle k razumevanju aktualnih težav otrok in mladih.

Podtema: Spremembe za krepitev mojega razvoja

Predlogi za izboljšave:

  • Gradnja dobre samopodobe (prepoznavanje lastnih dobrih in slabih lastnosti, postavljanje realnih ciljev, selektivno izbiranje družbe in ne primerjanje z drugimi, samorefleksija).
  • Aktivnejši pouk: ure naj bodo privlačne (urejenost razreda, različni gostje, glasba, ne samo golo podajanje vsebin), pouk zunaj z več praktičnega dela, več športa, rekreativni odmori.
  • Spodbujanje otrok, da spregovorijo o svojih čustvenih stiskah.
  • Ustvarjanje tople, varne klime v razredu in spodbujanje medsebojne pomoči (čim več veljave, podpore in prakse).
  • Razvijanje empatije in iskrenih odnosov (v družini, s sovrstniki, z učitelji, itd.). Bolj bi se morali poslušati in se dejansko slišati.
  • Krepitev osebnih kompetenc (govorništvo, samostojno učenje, kritično razmišljanje).
  • Izboljšanje komunikacije (ne moremo krepiti samopodobe, poiskati virov moči, če komunikacija ni dobra).
  • Vsaj 2 razredni uri mesečno namenjeni tematiki duševnega zdravja.
  • Dodatno izobraževanje: – staršev (o duševnem zdravju, o tehnologijah in socialnih omrežjih; starši naj otrokom predajajo življenjsko pomembna znanja, npr. o gospodinjstvu, financah; težava je, da starši, ki bi se morali udeleževati izobraževanj, se jih ne – predlog za ukrep: da so ta izobraževanja obvezna in da se njihova udeležba/neudeležba kaznuje oz. nagradi); učiteljev – opolnomočenje učiteljev za boljše delo z mladimi (učitelj mora imeti znanje in hkrati mora biti človek); otrok – izobraževanje za otroke/mlade, kako pomagati vrstnikom v stiski ter kako prepoznati simptome duševnih stisk, svojih ali drugih.

V program Otroški parlamenti je bilo v letošnjem letu vključenih 392 osnovnih šol. Mladi so imeli letos še eno pomembno nalogo, in sicer da izberejo novo temo na katero bodo debatirali prihodnji dve leti. Med 7 predlaganimi temami, ki so jim mladi parlamentarci namenili največ pozornosti, je za temo 35. nacionalnega Otroškega parlamenta, ki bo potekal v prihodnjem šolskem letu izbrana tema ŠOLSKI SISTEM (problemi šolskega sistema, ocenjevanje, vpis v srednjo šolo, balast v učnih načrtih, primerjava šolskih sistemov v različnih državah).

Vir: ZPMS

zpm krško
društvo prijateljev mladine
državni zbor

Pridružite se nam

Novice iz Posavja