Skip to main content
Torek, 19. marec 2024
23.09.2021
10:14
Peter Dirnbek, Maja Matrić
Grafika: ePosavje.com
Na ePosavju nadaljujemo s predstavitvami na posvetu o romski problematiki v občini Brežice. Peter Dirnbek je predsednik komisije na Občini Brežice, dr. Maja Matrić je ravnateljica OŠ Cerklje ob Krki.

Pripadnikom romske skupnosti so skupne vsaj tri točke

BREŽICE Predsednik Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice Peter Dirnbek je uvodoma poudaril, da je nujno, da vemo, da so pripadnikom romske skupnosti skupne vsaj tri točke: slab materialni položaj, nimajo izobrazbe in na noben način niso vključeni v širšo skupnost oziroma kakršno koli družbeno dogajanje. Ta dejstva so med seboj povezana in se prepletajo. Romi so dobesedno in simbolno potisnjeni na obrobje družbe.

Kot ilustracija tega je denimo zatrjevanje brežiške občinske oblasti leta 2001, ko na vprašanje Urada Republike Slovenije za narodnosti, kaj se dogaja z romsko skupnostjo, odgovorili, da Romov v brežiški občini ni. Čeravno so tam že skoraj stoletje. To je vsekakor dokaz, da so nemi in nevidni občani.

"Življenje v naseljih, ki ima sebi lastne zakonitosti, težave le reproducira. Vloga države je v tem, da k reševanju zadev stopi pogumno in odločno. Za te naloge naj zagotovi najboljše kadri in jim zagotovi stabilno financiranje. Ne le v časovno omejenih projektih."

Treba je storiti vse, dodaja, da si vaščani in romski družini v Veliki Dolini ne okopljeta vsak v svoje bojne okope, temveč, da uspejo zaživeti skupaj. "Prvi korak bi že bil, da družini skupaj obiščejo. Ne pa da se o njih pogovarjajo brez njih."

Če so Romi imeli v preteklosti kljub zgodovinskemu preganjanju neko družbeno vlogo - delo v državnih gozdovih, popravljanje loncev, nabiralništvo, brušenje nožev, je danes nimajo več, je dodal. Naselili so se na »skupnostne gmajne«, ki so zdaj postale lastniške parcele, do katerih lastniki nimajo dostopa. Konflikti zato niso nepričakovani, ugotavlja Dirnbek. Dejstvo pa je, da je pri naseljevanju oz preseljevanju iz smetišča Dobova sodelovala tudi občina.

Peter Dirnbek, ki je tudi občinski svetnik, živi poleg romskega naselja in v romskih naseljih tudi nekaj let služboval, zato dobro pozna vsa vprašanja in dileme. Očitno je, pravi, da se je model getoizacije izpel in ne dosega ciljev, prej nasprotno.

Težave so, a vedno so tudi rešitve

Ravnateljica OŠ Cerklje ob Krki dr. Maja Matrić je povzela, da imajo šole, ki vključujejo romske otroke različne težave, skupno pa je slabo znanje slovenskega jezika ob vstopu v šolo in opuščanje šole v drugi oziroma tretji triadi osnovnošolskega izobraževanja.

Na drugi strani pa imajo te šole nižje normative pri oblikovanju oddelkov in dodatno strokovno pomoč, na voljo pa so tudi pomoči preko javnih del. Z veseljem ugotavlja, da je v naselju Gazice v zadnjem času kar nekaj zaposlenih, veliko pa bi se jih rado zaposlilo, a nimajo ustrezne izobrazbe.

"Naši obiski in pogovori v naselju so bili uspešni"

Kot eno ključnih reči vidi vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo. Zelo dobra priložnost za to je oblika krajšega programa v vrtcu, ki je za vse brezplačen. Tudi tu je najbolj pomemben osebni angažma in osebni stik s starši. ""Naši obiski in pogovori v naselju so bili uspešni, pridobili smo so zaupanje staršev, saj so v redni vrtec vključeni trije romski otroci, v skrajšanem programu pa jih je sedem."

(eP)

romi
brežice
video

Pridružite se nam

Novice iz Posavja