Skip to main content
V Posavju 16.5° C Sobota, 24. julij 2021
19.06.2020
11:03
MOST Krško, koronavirus
Grafika: ePosavje.com
Na Projektu MOST ugotavljajo, da je ureditev dolgotrajne oskrbe življenjskega pomena. Tako kažejo tudi njihove izkušnje z uporabniki Projekta MOST, ki jim dobro leto in pol nudijo pomoč.

"Z urejenim sistemom dolgotrajne oskrbe bi ustrezno in pravočasno dobili pomoč vsi, ki jo potrebujejo. Osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga čakamo že 18 let, lahko pričakujemo že to poletje, sprejetje pa v jeseni," dodajajo na Projektu MOST.

Želimo si možnosti izbire, kako bomo preživeli starost

Družba se stara in hkrati spreminja. Če je še pred 50 leti družina vključevala tudi stare starše, se danes ob vseh obveznostih zdi skoraj nemogoče skrbeti za razširjeno družino. V Sloveniji je skoraj 20 % starejših od 65 let, s staranjem pa se verjetnost potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje. Slovenske občine se soočajo s prezasedenostjo domov za starejše občane, prenapolnjenostjo negovalnih oddelkov v bolnišnicah in terminsko zasedenostjo ter čakalnimi vrstami pomoči na domu. Projekt MOST rešuje omenjene izzive tako, da strokovni kader obiskuje uporabnike na njihovem domu. Z izvajanjem zdravstvenih in socialnih storitev omogočijo, da lahko ljudje čim dlje kvalitetno in samostojno živijo.

"V projektu nudimo različne storitve, ki jih do sedaj v domačem okolju še ni bilo, vendar pa so se v izredno kratkem času izkazale kot zelo potrebne. Ugotavljamo, da so na terenu bistveno večje potrebe po dolgotrajni oskrbi, kot jih lahko zadovoljimo s številom oseb, zaposlenih na projektu," je povedala Carmen Rajer, vodja Projekta MOST in dodaja: "Kot posameznica pa poudarjam, da si ne želim biti v breme svojim otrokom, želim si, da bi na starost lahko živela in skrbela zase sama, ob pomoči strokovnjakov, ki bi prihajali na moj dom."

Integrirana dolgotrajna oskrba za kvalitetno preživljanje starosti

S Projektom MOST celostno pristopajo k uporabnikom. Koordinatorka dolgotrajne oskrbe glede na stanje uporabnika predvidi vključitev socialne delavke, delovne terapevtke, fizioterapevta, kineziologa ali tehnikov zdravstvene nege. Kombinacija socialnih in zdravstvenih storitev se je izkazala za izjemno uspešno. Uporabniki so zadovoljni z obiski članov ekipe ter storitvami, ki jih prejemajo. Svoje mnenje je izrazila tudi uporabnica Jelka Žibert iz Krškega: "Po padcu sem bila na postelji, nič nisem mogla. Bala sem se, da nikoli več ne bom hodila. Zdaj pa grem lahko z berglo po stopnicah. Vesela sem tega napredka, za katerega se lahko zahvalim fizioterapevtu. Rok res zna pomagati. Ko pride, se pogovoriva, kaj bova delala, potem pa greva na vaje. V 14 dneh je razlika kot dan in noč."

Raziskave kažejo, da kakovostna dolgotrajna oskrba pripomore k daljšemu in bolj varnemu življenju v domačem okolju in ravno za to si prizadevamo. "Dajmo ljudem možnost izbire!" je odločna Carmen Rajer. "Naj se vsak zase odloči, kako si želi preživeti starost. A veste, v kakšni stiski so ljudje, ki niso več samostojni in v kakšni stiski so svojci, ki morajo skrbeti za svoje ljubljene, a tega, zaradi službe in obveznost ne zmorejo? Mi smo vsakodnevno soočeni z žalostnimi zgodbami, pri katerih želimo pomagati. Čakamo, da nam bo pomagala tudi država s pomočjo  Zakona o dolgotrajni oskrbi."

Bo Zakon o dolgotrajni oskrbi končno ugledal luč?

Minister za zdravje Tomaž Gantar je na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju izpostavil, da je Slovenija v primerjavi z evropskimi državami nad povprečjem po številu oskrbovancev v domovih za ostarele, zaostajamo pa pri zagotavljanju dostojnega življenja na njihovem domu. Poleg tega so na posvetu poudarili, da je pomembno stabilno financiranje dolgotrajne oskrbe, in sicer v okviru javnih in zasebnih financ. Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi bo za obravnavo pripravljen že konec junija ali v začetku julija. Po dveh mesecih v javni razpravi, naj bi septembra sledila obravnava na vladi in nato v DZ.

(Projekt MOST, eP)

krško

Pridružite se nam

Novice iz Posavja