Skip to main content
V Posavju 15.8° C Sobota, 8. maj 2021
15.04.2021
12:35
Pozeba, posavski sadjarji
Grafika: ePosavje.com
Nizke temperature, ki smo jim bili priča v preteklem tednu, so znova prizadele sadovnjake, ki bodo ob delni ali ves pridelek. Pogovarjali smo se s sadjarji in strokovnjaki, pa tudi s čebelarjem.

"Zagotovo je blizu katastrofe"

KRŠKO Letošnja pozeba je bila uničujoča in obsežnejša, saj so nizke temperature na velikih površinah vztrajale tudi več ur ter povzročile resne poškodbe. Besedilo: Oceno škode je zaenkrat še težko napovedati, a kmetje niso optimistični. "Zagotovo je blizu katastrofe," je po seriji hladnih dni in pozebi v nasadu jablan dejal Anton Koršič iz Arnovega sela. "Mislim, da je škoda prej bližje 100 kot 80-procentnemu izpadu. Vendar moramo še kakšen dan počakati, da dobimo malo realnejše ocene. Dokaj realna ocena bo lahko konec junija, po končanem junijskem trebljenju," je povedal Koršič.

"V naravi je težko reči"

V sadovnjaku pri Fornazaričevih nam je gospod Edvin povedal, da so breskve odcvetele, so oplojene. "Pri jabolkah so prvi cvetovi odprti in so zelo nevarni, da so pozebli. Naslednje bomo videli. V naravi je težko reči. Lahko je eno leto tako, drugo leto pa se čisto obrne. Kakšno leto je škodila manjša pozeba, včasih pa je bila nižja temperatura, pa je cvetje preživelo."

Tako hladno in tako dolgo časa hladno

Koršič ne pomni, da bi bilo kdaj v tem rastnem obdobju tako hladno in tako dolgo časa hladno. "Moramo vedeti, da so bile negativne temperature 13-14 ur skupaj. To je skoraj teoretično nepojmljivo."

Kozole: "Bojimo se, da bo škoda ogromna"

Da stanje ni nič kaj rožnato, zatrjuje tudi direktor Evrosada. "Zelo smo zaskrbljeni. Dve ekstremni pozebi, tretja klasična in močna bodo pustile veliko posledic. Seveda je nemogoče ocenjevati, ker še niso končane, se pa bojimo, da bo škoda ogromna," pravi Boštjan Kozole.

Preventivni ukrepi pred pozebo

Sadjarji so se, da bi zavarovali pridelek, posluževali različnih ukrepov. V sadovnjaku pri Koršičevih imajo večino nasadov na izrednih strminah. "Edini ukrep, ki smo ga lahko naredili, je bil, da smo poškropili z raznimi krepilci, pospeševalci in ojačevalci rasti, ki nam jih stroka priporoča. Vode nimamo, da bi lahko oroševali. Kurjenje v tako strmih terenih ni primerno."

Pri Forznazaričevih so po literaturi nasad poškropili z drinom, tekočim organskim gnojilom. "Ko se bo vreme spet otopilo, bom spet poškropil. To je hranilo, da se drevo in plodovi ojačajo," dodaja gospod Edvin.

V sadovnjaku Evrosada se odzivajo preventivno proti pozebi z zelo učinkovitim sistemom oroševanja. Orošujejo približno 25 odstotkov površin in ta pridelek bodo, kot kaže, lahko rešili. "To je vsaj neka osnova, kjer se lahko pričakuje količinski in kvaliteten pridelek ter upanje, da bo vsaj na kakšni lokaciji kaj ostalo. Na žalost je ta pozeba tako širom po Sloveniji in po Evropi. Mislim, da tako močne pozebe v Evropi ne pomnimo," ob tem pripomni Kozole. Za naložbo so doslej namenili 1,8 milijona evrov, dodaten strošek znaša črpališče. Evrosad namerava sicer omenjeni sistem razširiti. "Verjetno bo dobilo prednost pred ostalimi investicijami in obnovami. Delati nove sadovnjake brez namakanja in oroševanja očitno ni več prihodnosti."

Pozeba je ponekod vzela ves pridelek sadja

"Povsod so bile temperature nižje, kot jih teorija postavlja za minimum"

Spomladanske pozebe so namreč v zadnjih letih postale stalnica. Da je situacija v sadovnjakih zares kritična, pritrjujejo tudi ocene strokovnjakov, ki pravijo, da je pozeba ponekod vzela ves pridelek sadja. Andreja Brence s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto (KGZS) pravi, da že samo sprehod skozi sadovnjake pokaže, da je situacija resnično kritična.

"Če vzporedno pogledamo teoretične podatke, pri katerih temperaturah je posamezna sadna vrsta tako prizadeta, da vse propade, smo na čisto vseh lokacijah v Posavju presegli ta minimum. Povsod so bile temperature nižje kot jih teorija postavlja za minimum, ki jih drevo, sadna vrsta, teoretično še prenese."

Najbolj optimističen scenarij?

Približno 10 do 20 odstotkov pridelka

Teoretično bi torej lahko rekli, da ne bo nobene breskve, marelice, hruške in nobenega jabolka, po najbolj optimističnem scenariju pa sadjarji lahko pričakujejo približno deset do dvajset odstotkov pridelka. "Pričakujem, da bomo morda imeli v sledovih nekaj jabolk in hrušk, kjer se je kurilo in dimilo. Ampak res v sledovih," dodaja sogovornica. Po njenih besedah nas je ta pozeba naučila, "da je edina prava obramba pred temperaturami oroševalni sistem, tega imamo v Posavju zelo malo, vsega skupaj pod 70 hektarjev, kar je zelo malo." Brencetova sadjarje poziva, naj ne glede na pozebo nadaljujejo z nego drevja.

Po oceni pristojnega ministrstva je škoda po pozebi primerljiva s škodo, ki je nastala v letih 2016 in 2017 in naj bi znašala do 50 milijonov evrov. Minister Jože Podgoršek je dejal, da bo država prizadetim pomagala z različnimi ukrepi, oprli pa se bodo na izkušnje preteklih pozeb.

Čebelarji se bojijo izgube pridelka akacije

Ekstremne temperaturne razlike, kot smo jim bili priča, imajo izreden vpliv tudi na čebelarstvo, nam pojasni predsednik Čebelarske zveze Krško Anton Urek. Čebelarji se bojijo, da bo predvsem izgubljen ves pridelek akacije, ki predstavlja približno 30 odstotkov vse paše.

"Kar se tiče akacije, s terena še nimamo povsem natančnih podatkov, v kolikšni meri je prizadeta. Iz izkušenj iz prejšnjih let vemo, da je akacija izredno občutljiva na nizke temperature in je verjetnost pozebe akacije zelo velika. Kar pomeni, naša najpomembnejša paša akacije je v letošnjem letu zelo vprašljiva. Če to merimo v donosih medu, glede na to, da je akacija ena pomembnejših slovenskih paš, lahko že zdaj z gotovostjo relativno natančno ocenimo vsaj za 30 odstotkov manjši donos medu," pravi Urek.

Drugi problem, ki je posledica tokratne pozebe, je zaustavitev razvoja čebelje družine, ki posledično pomeni, da bo v času medenja akacije čebel manj in bodo na ta račun tudi donosi manjši.

(eP)

pozeba
krško
brežice
sevnica
kmetijstvo
posavski tednik
video

Pridružite se nam

Novice iz Posavja