Skip to main content
V Posavju 26.9° C Četrtek, 18. julij 2019
29.03.2019
07:35
Foto: Slavko Pirc
Že pet let nas v želji, da bi čimbolj spoznali kraje v našem okolju, združuje Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki deluje v okviru Ljudske univerze Krško.

Gre za organizirane skupine starejših, ki temeljijo na načelu proste izbire, samo- organiziranosti, prostovoljstva, medsebojne pomoči, izmenjave znanja, izkušenj in kulture med člani skupine pod vodstvom mentorja.

Sama vodim krožek, kjer v skupini navdušeno spoznavamo bližnje kraje. Osnovna znanja usvojimo v učilnici na Ljudski univerzi Krško v popoldanskem ali dopoldanskem času ob četrtkih na štirinajst dni, večkrat pa tudi po dogovoru. V jesenskem in spomladanskem obdobju, ko je vreme primerno, se odpravimo na ekskurzije v kraje, ki smo jih »teoretično« že spoznali. Običajno naprosimo kakšnega lokalnega vodnika, da nam predstavi svoj kraj. Doslej smo podrobno spoznali naslednje kraje: Krško, Videm, Leskovec, Veliki Trn, Veliko in Gorenjo vas ter ostale vasi na Krškem polju, Zdole, Podbočje, Rako, Senovo, Brestanico in Kostanjevico na Krki. Obiskali smo tudi že Muzej izgnancev v Brestanici. Vsako leto si obvezno ogledamo vsaj eno aktualno razstavo v Mestnem muzeju Krško. Še vedno pa nam ni uspelo priti do Posavskega muzeja v Brežicah. Vsekakor ga imamo v planu v bližnji prihodnosti.

Letos smo se na prvi pomladanski dan za zaključek študijskega leta 2018/19 podali na ekskurzijo v Krakovski gozd. Vodil nas je g. Mojmir Pustoslemšek. Najprej smo se odpravili k Cvelbarjevemu dobu, ki velja za najmogočnejše bitje evropskih poplavnih ravnic. Dob (Quercus robur) se od drugih hrastov ne razlikuje prav veliko. Najlažje ga ločimo po rastišču in po pecljih, ki so na listih kratki, na želodih pa dolgi. Cvelbarjev dob je s prsnim obsegom 7,5 metrov drugi najdebelejši dob v Sloveniji. Visok je 33 metrov, lesna masa pa je ocenjena na 65 m³, starost na okoli 300 let. Čeprav je votel, se lepo obnavlja.

Najdebelejši hrast v Sloveniji je še vedno v občini Brežice, čeprav je tisti v Gregovcah (dolgo je prav ta veljal za najdebelejšega) že uničen. Nato smo šli do mokrišča Trstenik, to je do roba pragozdnega rezervata, kjer smo podrobneje spoznali bogato floro in favno Krakovskega gozda-pragozda. Področje Resslove poti omogoča vsem ljubiteljem narave opazovanje ptic in ostalih naravnih posebnosti. Je največji nižinski poplavni, s hrastom in gabrom poraščen gozd v Sloveniji na prehodnem območju celinskega in panonskega podnebja. Razprostira se na površini 2.400 ha med rekama Savo na severu in Krko na jugu. V osrčju gozda je 42 ha ohranjenega sekundarnega pragozda, ki je od leta 1952 zavarovan kot naravni rezervat. V pragozdu so hrasti, veliki do 40 m in stari več kot 250 let. Poleg hrasta doba raste tudi beli gaber in v posebej namočenih tleh črna jelša. Krakovski gozd daje zavetje mnogim vrstam živalim in rastlinam in je mokrišče nacionalnega pomena. Tu je svoj prostor našlo 122 ptic, mnoge od njih so v Sloveniji zelo redke (npr. črna štorklja in orel belorepec). Mokrišča so pogost pojav. Eno najbolj znanih je Trstenik, ki je v evropskem merilu pomembno ptičje območje, drstišče rib in mrestišče žab. Najlepši primer tega je žaba plavček, ki v času drstenja dobi razpoznavno modro barvo. Krakovski gozd je dom tudi zaščitenim rastlinam, kot sta močvirska logarica in močvirski tulipan.

Naša druženja so vedno zelo prijetna in predvsem koristna v vseh pogledih. Univerza za tretje življenjsko obdobje je namenjena vsem, ki želijo ostati aktivni; vsem, ki se želijo učiti in kovati nove načrte; predvsem pa tistim, ki se radi družijo in želijo svoje znanje deliti z drugimi v krožku. V jeseni bomo nadaljevali z delom in vas prijazno vabimo, da se nam pridružite, če le imate voljo in željo po tovrstni aktivnosti.

Zapisala mentorica krožka:
Zdenka Horvat

krško
ljudska univerza krško
kostanjevica na krki

Pridružite se nam

Poglejte tudi

Zadnje novice

Novice iz Posavja